Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Začetno opismenjevanje poteka v prvem triletju osnovne šole. Uspeh učenca v prvih letih šolanja je odvisen tudi od razvoja grafomotoričnih spretnosti in senzoričnih funkcij. Cilj sodobnega bralnega pouka je, da bi vsak posameznik bral tekoče, prebrano razumel in bil sposoben pridobljene informacije uporabiti za reševanje življenjskih problemov. Pomemben vpliv na celoten potek razvoja posameznikovega branja in pisanja imajo razvite sposobnosti glasovnega zavedanja. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili komunikacijske dejavnosti, ki so sestavni del sodobnega bralnega pouka, podrobneje predstavili opismenjevanje v prvem triletju osnovne šole ter podrobneje raziskali teoretične vsebine branja in pisanja. V empiričnem delu smo predstavili namen in metodologijo naše raziskave. V praktičnem delu smo predstavili potek učnih srečanj v kronološkem zaporedju. V opisih srečanj smo sproti beležili komentarje in naša opažanja. Izkazalo se je, da so učna srečanja kljub kratkemu časovnemu intervalu v splošnem prispevala k napredku učencev. Ugotovili smo, kako pomembno je zgodnje odkrivanje težav, kako pomembno vpliva dobro razvito glasovno zavedanje na branje in pisanje ter kako pomembna je notranja motivacija v procesu učenja.  
Ključne besede: opismenjevanje, branje, razumevanje branja, pisanje, narek
Objavljeno v DKUM: 13.07.2022; Ogledov: 776; Prenosov: 131
Celotno besedilo (3,98 MB)

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo širše predstavili pojem jezik, glasovno zavedanje ter branje in pregledali dokumente, ki so povezani z branjem v osnovni šoli. V empiričnem delu smo želeli preučiti kakšna je tehnika branja tretješolcev in kakšno njihovo razumevanje prebranega. Zanimalo nas je ali obstajajo razlike v branju med učenci s slovenskim in učenci s tujim maternim jezikom. Pri učencih s tujim maternim jezikom smo preverili tudi ali obstajajo razlike med tistimi, ki so bili rojeni v Sloveniji in tistimi, ki so se v Slovenijo priselili tekom otroštva. V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki je temeljila na vzorcu 131 tretješolcev dveh mariborskih osnovnih šol. Po obdelavi podatkov s programom SPSS smo ugotovili, da med slovensko govorečimi in tuje govorečimi učenci obstajajo razlike v bralni tehniki in v razumevanju prebranega. Učenci s slovenskim maternim jezikom so dano besedilo hitreje prebrali, med branjem napravili manj napak in bolje odgovarjali na vprašanja nižje ravni. Tuje jezični učenci so se v teh treh predpostavkah odrezali slabše, so pa zato nekoliko bolje odgovarjali na vprašanja višje ravni. Glede na državo rojstva tuje jezičnih učencev se je izkazalo, da so v tehniki branja višji rezultat dosegli učenci rojeni v Sloveniji, medtem ko so bili pri razumevanju na nižji ravni boljši učenci priseljenci, pri razumevanju na višji ravni večjih razlik med skupinama ni bilo.
Ključne besede: Branje, bralno razumevanje, tehnika branja, jezik, tretji razred
Objavljeno v DKUM: 29.08.2019; Ogledov: 1218; Prenosov: 136
Celotno besedilo (906,20 KB)

Opis: Branje je zagotovo beseda, s katero se vsak izmed nas srečuje dnevno. Verjetno pa se jih velika večina ne zaveda, kako močno je obstoj sveta odvisen od tega procesa. V procesu branja dekodiramo zapisane črke in jih prevajamo v zvočne jezikovne znake. Branje nas spremlja vedno in povsod. Mnogim otrokom je položeno že v zibelko, ko jih starši s svojim prebiranjem ponesejo v spanec ali jih razvedrijo z branjem čez dan. Nekateri se srečajo z njim, ko vstopijo v vrtec, spet drugi v šoli, nekateri so v stiku z branjem pri starih starših. Bolj kot so otroci v stiku z branjem, prej začutijo interes in voljo, da se na pot za prepoznavanjem črk podajo tudi sami. Ko otrok spozna željo po tej potrebi, lahko rečemo, da je to ustrezen čas za njegovo opismenjevanje. Učenje branja v šoli pa poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Vsi, ki otroka učimo opismenjevanja, bi se morali zavedati, da pa samo branje še ne pomeni velike pridobitve, kajti dejstvo je, da vsi ljudje beremo zato, ker želimo nekaj izvedeti, nekaj spoznati, se nekaj naučiti. Z branjem je torej povezana tudi bralna funkcija. Če želimo učitelji učence naučiti branja za vseživljenjsko učenje in doživljanje lepega ob literaturi, potem jih moramo naučiti branja z razumevanjem. Preden pa se lotimo te naloge, moramo doseči, da bodo vsi učenci obvladali tehniko branja, torej naučiti jih moramo, da ne bodo zamenjevali, izpuščali črk oz. glasov, da bodo tekoče brali besede v besednih zvezah in povedih, da bodo obvladali naglašenost ipd. Brati še zdaleč ne pomeni tega, da si znamo razložiti znake, ki so zapisani na papirju, da poznamo besede, ki so iz njih sestavljene, pač pa pomeni prebrano razumeti in ta razum uporabljati v različne namene. V teoretičnem delu magistrske naloge sem predstavila nekaj osnovnih informacij o branju, pismenosti, s poudarkom na bralnem opismenjevanju, bralnem pouku v osnovni šoli, teoriji o tehnikah in metodah branja, velik poudarek je tudi v poglavju razumevanja pri branju, nekaj besed sem namenila tudi teoriji o motivaciji in pa motnjam, ki se pojavljajo pri branju. Dosedanja praksa mi je prinesla veliko izkušenj, iz katerih sem se ogromno naučila. Med drugim je v meni vzbudila eno veliko vprašanje, ki sem ga imela željo in namen razvozlati. Zanimalo me je namreč, kje tišči vzrok tega, da učenci, ki že zelo tekoče berejo po branju zelo hitro pozabijo o čem je govorilo besedilo. V magistrski nalogi so povzeti zaključki mojih dvomov. V empiričnem delu sem raziskala učinke tehnik branja na razumevanje prebranega. Zato sem na petih mariborskih osnovnih šolah izvedla raziskavo, v kateri sem pridobila rezultate s področja tehnike branja (čas branja, pravilnost pri branju) in področja razumevanja prebranega na nižji in višji ravni. Zanimal me je tudi individualni napredek na posameznih področjih, napredek glede na spol in pa napredek glede na različne osnovne šole.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, tehnike in metode branja, razumevanje branja na nižji ravni, razumevanje branja na višji ravni, motivacija, motnje branja.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2015; Ogledov: 2479; Prenosov: 434
Celotno besedilo (2,17 MB)

Opis: Svet se vse bolj razvija, pri tem pa igrajo pomembno vlogo komunikacijske dejavnosti vseh vrst. Raziskave kažejo, da človek preživi skoraj petino svojega budnega časa pri branju, da pa se, zlasti pri odraslih bralcih, ta čas precej krajša. Otroci kljub obdobju računalništva še vedno precej berejo. Veliko informacij, ki jih morajo dnevno pregledati in se jih naučiti, je še vedno v knjižnih oblikah, saj sta poslušanje in branje še vedno osnovni obliki komunikacije v učenju. Učenje branja v šoli poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. V teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila pismenost in bralno pismenost, metode in postopke začetnega opismenjevanja, strukturne modele bralne pismenosti in seveda branje ter vse kar vpliva na začetno branje. Ker se je leta 2011 sistem opismenjevanja v šolah spremenil, sem se odločila, da zaradi uvedbe novega učnega načrta izvedem raziskavo v zvezi z bralnimi zmožnostmi učencev drugega razreda. Rezultati in interpretacija raziskave branja učencev petih mariborskih šol so predstavljeni v empiričnem delu. Preverjanje je potekalo dvakrat, in sicer v razmahu štirih mesecev. Zanimalo me je, kakšno znanje imajo učenci s področja tehnike branja (čas branja, ritem branja in pravilnost branja). Predvsem me je zanimalo, kakšen je njihov individualni napredek na posameznih področjih. Prikazani so tudi rezultati posameznih oddelkov na šolah in rezultati posameznih šol.
Ključne besede: bralna pismenost, začetno opismenjevanje, branje, tehnika branja, bralno razumevanje, 2. razred
Objavljeno v DKUM: 20.11.2013; Ogledov: 2336; Prenosov: 349
Celotno besedilo (2,39 MB)

Opis: Cilj diplomske naloge z naslovom Motivacija za branje literature je ugotoviti, ali so prisotne vse tri dimenzije motivacije za branje literature, in sicer samoučinkovitost pri branju, notranja in zunanja motivacija ter socialno branje. Zanimala nas je tudi korelacija z otrokovo uspešnostjo pri literarnem branju po presoji njegovega učitelja. V teoretičnem delu diplomske naloge je na podlagi znanstvene in strokovne literature opredeljena motivacija v splošnem pomenu besede in štirje pristopi k motivaciji. Ker diplomska naloga govori o bralni motivaciji, pa je opredeljeno branje, tehnike branja, razlogi za branje ter bralni razvoj in bralni modeli. Natančno je opredeljena tudi bralna motivacija, tako notranja kot zunanja. V nadaljevanju je govora še o vplivu domačega okolja in šole na bralno motivacijo ter kako jo razvijati. V empiričnem delu je kot raziskovalni inštrument uporabljen anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo skupno 39 učencev 4. razreda I. osnovne šole Žalec. Ugotovljeno je bilo, da so pri učencih 4. razreda prisotne vse dimenzije motivacije za branje literature. Prav tako obstaja povezanost teh dimenzij z otrokovo uspešnostjo pri literarnem branju po presoji njegovega učitelja.
Ključne besede: motivacija, branje, vrste branja, razumevanje, bralna motivacija, dejavniki bralne motivacije
Objavljeno v DKUM: 08.11.2012; Ogledov: 3916; Prenosov: 499
Celotno besedilo (499,40 KB)