Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno poznavanje ljudskih pravljic, interes za branje in poslušanje ljudskih pravljic ter razumevanje ljudskih pravljic kot fantastične literarne vrste pri učencih. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, izvedena na eni od osnovnih šol, ki je vključevala učence 2. in 5. razreda. S polstrukturiranim intervjujem je zajetih 20 učencev in uporabljena je deskriptivno-kvalitativna študija primera. Cilj raziskave je bil ugotoviti, koliko učenci poznajo ljudske pravljice in razumejo njihov pomen. Predpostavljeno je bilo, da učenci 5. razreda bolje poznajo in razumejo ljudske pravljice kot učenci 2. razreda. Ugotavljalo se je, koliko učenci vedo o ljudskih pravljicah, ali jih razumejo kot fantastično književno vrsto ter njihov interes za branje in poslušanje teh pravljic, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena razlikam med dečki in deklicami. Rezultati kažejo, da učenci 5. razreda bolje razumejo in prepoznavajo značilnosti ljudskih pravljic, kot so prenašanje skozi generacije in neznani avtorji. Znajo opredeliti več lastnosti pravljic, kot so poštenost in zmaga dobrega nad zlom. Učenci 2. razreda so našteli manj lastnosti, najpogosteje čudeže in čarobna bitja. Medtem ko učenci 5. razreda lažje prepoznavajo elemente pravljic, učenci 2. razreda kažejo večji interes za njihovo branje in poslušanje, saj jih še vedno pogosto prebirajo s starši. Učenci 5. razreda pa menijo, da so ljudske pravljice dolgočasne in namenjene mlajšim otrokom, saj raje berejo druga književna dela. Pridobljeni rezultati prispevajo k nadaljnjim raziskavam na področju razumevanja ljudskih pravljic in književne didaktike.
Ključne besede: Ljudske pravljice, osnovnošolski otroci, razumevanje, poznavanje
Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,14 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Razumevanje lahkega branja pri starostnikih je v teoretičnem delu predstavljena bralna pismenost in njeni gradniki. Natančno je opisan 6. gradnik bralne pismenosti, ki opisuje tekoče branje. Naloga se osredotoča na kriterije tekočnosti branja, to so natančnost, ritem, tehnika in izraznost branja. Opisano je lahko branje, namenjeno različnim posameznikom, ki imajo težave pri razumevanju. Sledi empirični del magistrske naloge. Za ta del naloge je bilo izbranih deset posameznikov, ki so stanovalci doma za starostnike. V začetku so bili opravljeni uvodni intervjuji. S tem se je pridobil vpogled v njihovo otroštvo in mladost. Med drugim intervjuji razkrivajo odnos intervjuvancev do branja danes. Sledi drugi del, v katerem so bile preverjene bralne sposobnosti starostnikov. Vsi posamezniki so samostojno prebrali besedilo v lahkem branju. Ocenjevan je bil 6. gradnik bralne pismenosti s pomočjo besedila, zapisanega v lahkem branju avtorice Simone Kuplen – Slovenija (2018). Rezultati so pokazali, da je branje starostnikov tekoče. V večini starostniki nimajo večjih težav pri branju, prav tako med njimi ni prišlo do izrazitih odstopanj. Zadnja naloga je zajemala izdelavo publikacije Življenje v domu starostnikov. Publikacija je zapisana po pravilih lahkega branja. V pomoč bo tako novim kot že vključenim stanovalcem pri prilagoditvi na nov način življenja. Magistrsko delo se zaključi z mislijo, da publikacija predstavlja »priročnik« za stanovalce, saj so v njem predstavljene vse pomembne informacije o domu.
Ključne besede: lahko branje, starostniki, razumevanje, bralna pismenost, tekoče branje
Objavljeno v DKUM: 28.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 30
Celotno besedilo (11,58 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Bralno razumevanje učencev pri spoznavanju poklicev s pomočjo lahkega branja je v teoretičnem delu natančneje predstavljen pomen branja, bralne pismenosti in bralnega razumevanja. V nadaljevanju so opisane težave učencev s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, in sicer pri branju in bralnem razumevanju. Nazorno sta predstavljena pomen vloge učitelja in uporaba strategij, s katerimi se lahko izboljša bralno razumevanje in spodbuja razvoj bralne pismenosti. Natančneje je predstavljena metoda lahkega branja, ki je namenjena vsem posameznikom s težavami pri razumevanju vsakdanjih, praktičnosporazumevalnih besedil in s potrebo po lažje berljivih informacijah. Sledi empirični del magistrske naloge, v katerem je predstavljena raziskava o preverjanju bralnega razumevanja besedil na temo poklici, in sicer pri učencih s posebnimi potrebami. Besedila, ki so jih učenci brali in z njimi spoznavali posamezne poklice, so zapisana po pravilih lahkega branja. Podrobno je opisano preverjanje lahko berljivih besedil s testnimi bralci in postopki preverjanja bralnega razumevanja pri učencih. Rezultati so bili pridobljeni s pomočjo izpolnjevanja strukturiranega vprašalnika, ki so ga učenci izpolnjevali trikrat, in sicer pred branjem, takoj po branju in štiri tedne po branju besedil, zapisanih v lahkem branju. Magistrsko delo se zaključi s sklepnimi mislimi, v katerih so podrobneje predstavljene ugotovitve glede izvedbe bralne dejavnosti in učinki uporabe metode lahkega branja pri delu z učenci s posebnimi potrebami.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, bralno razumevanje, lahko branje, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 07.09.2023; Ogledov: 528; Prenosov: 116
Celotno besedilo (4,33 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Bralno razumevanje Romov v izvirnih in v lahko branje prirejenih splošnih dokumentih vrtca je v teoretičnem delu predstavljeno življenje in izvor Romov, izsledki bralne pismenosti, pismenosti odraslih ter lahko branje. V drugem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila narejena v romskem naselju Kamenci v občini Črenšovci. Preverjeno je bilo razumevanje splošnih dokumentov vrtca, ki so v izvirni in prilagojeni različici. V raziskavi so sodelovali prebivalci Kamencev različnih starosti in izobrazbene strukture. Rezultati so bili pridobljeni z anketnimi vprašalniki in izpolnjevanjem dokumentov v izvirni in prilagojeni različici.
Ključne besede: bralna pismenost, Romi, bralno razumevanje, lahko branje
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 878; Prenosov: 190
Celotno besedilo (3,31 MB)

Opis: Z razvojem družbe in njenih zahtev se je spremenilo tudi samo pojmovanje pismenosti in dolžina opismenjevanja, ki je postalo vseživljenjski proces. Pismenost je sposobnost, ki vključuje številne spretnosti in sposobnosti branja in pisanja (v širšem smislu tudi računanja), temeljni element vseh pismenosti pa je bralna pismenost, zato sodi razvoj bralnih zmožnosti med temeljne kompetence vsakega izobraževalnega sistema. V teoretične delu zaključnega dela je tako opredeljen sam pojem pismenosti, dejavniki pismenosti in njihov razvoj v različnih starostnih obdobjih. Posebej pa so opisani štirje dejavniki bralnih zmožnosti: fonološko zavedanje, tekočnost branja, motivacija za branje in razumevanje prebranega. Opisana je tudi njihova medsebojna odvisnost, kot so jo pokazale že opravljene raziskave. Ker gre za dejavnike, ki so lahko dober prediktor morebitnih težav branja in pisanja pri učencih, hkrati pa je z njihovim načrtnim razvijanjem v sistemu opismenjevanja mogoče vplivati na zmanjšanje teh težav, je v teoretičnem delu predstavljen tudi sistem opismenjevanja z ozirom na razvoj omenjenih dejavnikov in težave branja in pisanja, ki se lahko pojavljajo. Posebej je opozorjeno na disleksijo in njeno povezavo z razvojem fonološkega zavedanja. V empiričnem delu pa je bil cilj preveriti povezanost posameznih dejavnikov skozi prvo triletje, v katerem je poudarek na razvijanju tehnike branja v povezavi z bralnim razumevanjem. Zanimalo nas je tudi, kako se skozi leta posamezni dejavniki spreminjajo in ali med posameznimi generacijami učencev obstajajo razlike v razvitosti posameznih dejavnikov (predvsem fonološkega zavedanja in motivacije za branje) že ob samem vstopu v šolo.
Ključne besede: dejavniki bralne zmožnosti, fonološko zavedanje, tekočnost branja, motivacija za branje, bralno razumevanje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 668; Prenosov: 224
Celotno besedilo (3,25 MB)