| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Spodbujanje razredne klime s poudarkom na razvoju socialnih in čustvenih kompetenc učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja : magistrsko delo
Sara Budak, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo znanstvena spoznanja na področju razvoja socialnih in čustvenih kompetenc učencev, ki se kažejo skozi razredno klimo in temeljijo na vseživljenjskem učenju. V šoli je treba razvijati socialne in čustvene veščine tako, da vzpostavimo spodbudno učno okolje, s katerim krepimo pozitivno razredno klimo. Pri tem ima pomembno vlogo razrednik. Z akcijskim raziskovanjem smo proučevali razredno klimo 5. razreda, s ciljem ozaveščati učence o pojmih socialne in čustvene pismenosti. Za posamezno delavnico so učenci podali svoje vtise o všečnosti, počutju in ravni sodelovanja na delavnici. Na koncu smo na podlagi izvedbe in evalvacije strategij oblikovali smernice za spodbujanje razredne klime. Ugotovili smo, da so bile večini učencev delavnice všeč, njihovo počutje pa je bilo odvisno od vzdušja v razredu na dan izvajanja posamezne delavnice, pri čemer je večina aktivno sodelovala na vseh delavnicah. Na koncu izvedbe vseh delavnic se razredna klima sicer ni bistveno izboljšala, smo pa ugotovili, da je treba za krepitev socialnih in čustvenih kompetenc učencev izvesti več delavnic v daljšem časovnem obdobju in da k razredni klimi prispeva razrednik s svojim vedenjem in vodenjem razreda.
Ključne besede: razredna klima, socialne in čustvene kompetence, vodenje razreda, razrednik.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 271; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

2.
Mnenja razrednikov in učencev o izvajanju razrednih ur med poukom na daljavo : magistrsko delo
Maruša Pečenko, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o mnenju učencev in njihovih razredničark glede izvajanja razrednih ur med poukom na daljavo, ki je prekinjeno potekal v letih 2020 in 2021. V teoretičnem delu je predstavljeno, kdo je učitelj in kakšne so njegove vloge in naloge v vzgojno-izobraževalnem procesu. Opredeljene so tudi značilnosti skupine in še podrobneje opisan oddelek kot skupina, saj so značilnosti le-te dejavnik, ki se pomembno odraža na delovanju razreda kot skupnosti. Opisana je tudi vloga razrednika kot vodje oddelčne skupnosti in predstavljene njegove vloge in naloge ter delo, ki ga kot učitelj razrednik opravlja na razredni stopnji. V naslednjem delu so opredeljene razredne ure in njihov namen. Zanimala nas je tudi priprava razrednikov na ure oddelčne skupnosti. V zadnjem delu pa je opisano izobraževanje na daljavo, njegove posledice, slabosti in prednosti. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da so udeleženci poročali, da so razredniki tudi med poukom na daljavo redno izvajali razredne ure, saj se jim je to zdelo pomembno zaradi pomanjkanja socialnega stika. Učenci se sicer v večini izvajanja razrednih ur niso zavedali, saj so jim to učiteljice razredničarke ponudile kot zanimive dejavnosti, ki so jih počeli pred ali med poukom za sprostitev in zabavo. V raziskavi smo ugotovili, da tako učenci kot razredničarke večjih težav pri pouku na daljavo niso imeli oz. zaznavali. Razredničarke so omenile, da so z vsakim tednom opazile padec motivacije pri učencih za šolsko delo in vedno več motilcev pozornosti med poukom.
Ključne besede: učitelj, razrednik, razredne ure, pouk na daljavo
Objavljeno v DKUM: 20.07.2022; Ogledov: 607; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (749,56 KB)

3.
Povezovanje učencev razrednega pouka s šolsko svetovalno službo : magistrsko delo
Sara Caf, 2021, magistrsko delo

Opis: V življenju vsakega posameznika so poleg vsega ostalega ključnega pomena tudi socialni odnosi in medosebno povezovanje. Pomembno je, da smo obdani z ljudmi, ki nas imajo radi, nas cenijo, spoštujejo, podpirajo, usmerjajo, nam stojijo ob strani ter nam po potrebi tudi pomagajo. Slednje je še posebej pomembno v obdobju otroštva, ko otroci potrebujejo osebe, ki jih bodo vodile skozi celoten razvoj in jim pri le-tem tudi pomagale. Ker otroci večji del svojega vsakdana preživijo v šolskem prostoru, je izjemnega pomena, da tudi v šoli čutijo varno zavetje ter se zavedajo, da so okoli njih osebe, ki so jim vedno na voljo. Te osebe so nedvomno učitelji, seveda pa tudi delavci šolske svetovalne službe. Ker je bilo v preteklosti narejenih izjemno malo raziskav, ki so podrobneje proučevale svetovalno delo in sodelovanje med svetovalnimi delavci in učenci, smo se odločili, da tovrstno tematiko podrobneje raziščemo. V prvem, teoretičnem delu, smo predstavili razvojno obdobje otrok od šestega leta do začetka pubertete (srednje in pozno otroštvo), področja razvoja in njihove razvojne naloge. Definirali smo besedno zvezo šolska svetovalna služba, predstavili njene strokovne profile, zgodovinsko ozadje in njeno delovanje (temeljna načela po Programskih smernicah, področja delovanja in delovne naloge). V nadaljevanju smo predstavili profil razrednika, njegovo delo in naloge, njegov odnos do učencev, razredno klimo, oddelčno skupnost in razredne ure. Na koncu pa smo se osredotočili še na ključno področje naše raziskovalne naloge – predstavili smo medsebojno sodelovanje in povezovanje različnih akterjev v vzgojno-izobraževalnem procesu (povezovanje učencev, učiteljev/razrednikov in šolske svetovalne službe). V drugem, empiričnem delu, smo predstavili rezultate raziskave, ki je temeljila na študiji primera izbrane osnovne šole v Mariboru. Anketiranih je bilo 277 učencev, 13 učiteljev razrednikov in 6 delavcev šolske svetovalne službe. Rezultati so sovpadali tudi z odgovori pedagoginje šole, s katero smo izvedli pol strukturiran intervju. Rezultati so pokazali, da je povezovanje učencev razrednega pouka s šolsko svetovalno službo zadovoljivo ter da je bilo njihovo dosedanje sodelovanje uspešno. Pomoč pogosteje poiščejo starejši učenci predvsem zaradi problemov z vrstniki in/ali težav na učnem področju. Učitelji razredniki svoje učence napotijo k šolski svetovalni službi predvsem zaradi disciplinskih težav in v primeru težjih socialno-osebnih stisk. Učitelji razredniki z delavci šolske svetovalne službe dobro sodelujejo, pogrešajo pa več vključevanja šolske svetovalne službe v sam proces učenja in aktivnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Šolski svetovalni delavci so z odnosi, ki jih imajo z drugimi akterji vzgojno-izobraževalnega procesa, zadovoljni, izpostavljajo pa problematiko prevelikega obsega dela.
Ključne besede: Razredna stopnja, učenci, šolska svetovalna služba, razrednik, povezovanje.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 1164; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

4.
Medvrstniško nasilje v osnovni šoli in spoprijemanje z njim
Iren Paller, 2020, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali sam pojav nasilja. Koboltova (1991; povz. po Aničić idr., 2002) pravi, da je nasilje potencialno del vsakega posameznika. Brejc in drugi (2009) nasilno ravnanje v medosebnih odnosih razlagajo kot nekaj nedopustnega, saj s takšnim vedenjem kršimo pravice sočloveka. Nadaljevali smo z osvetlitvijo pojmov medvrstniškega nasilja in zlorabe moči. Predstavili smo opredelitev medvrstniškega nasilja ter značilnosti, vrste in vloge učencev v medvrstniškem nasilju. Habbe (2000) omenja, da se otrok v fazi odraščanja vključuje v različna nova okolja. To so vrtec, šola in igrišče, kjer je primoran stopiti v stik z drugimi otroki in odraslimi. Pečjakova (2014) za nasilje, ki se odvija med vrstniki, uporablja izraz iz novejše literature – medvrstniško nasilje. Vidi ga kot agresivno vedenje, ki je namerno in vključuje neravnovesje moči med žrtvijo in napadalcem. Pomemben del teoretičnega dela naloge je bil predstavitev vloge in aktivnosti šole pri nasilju. Habbe (2000) poudarja, da je za učinkovito obvladovanje varnosti učencev pomembno ozračje, ki ne dovoljuje nasilja, da šola oblikuje lastno strategijo in ima razvit sistem za preprečevanje nasilja in takojšnje ukrepanje v primeru nasilja. Cankar in drugi (2009) dodajajo, da kakovostno sodelovanje in tesno povezovanje staršev in šole prav tako veliko pripomore k učinkovitemu doseganju vzgojno-izobraževalnega cilja. Na koncu prvega dela smo opisali pristope, ki so učinkoviti pri zmanjševanju medvrstniškega nasilja. K reševanju nasilja v šoli lahko pristopimo tudi s šolsko in vrstniško mediacijo, ki ju prepoznamo po njuni nevtralni in spodbujevalni naravi (Kroflič idr. 2011). Za mediacijo je značilno, da išče rešitve, spodbuja sodelovanje in ne brska po preteklosti ter ni usmerjena na vzroke za dogodke (Prgić, 2011). Učenci se naučijo konstruktivnega reševanja konfliktov, kako jih bolje reševati (Prgić, 2010). Navedeno je bilo, da je nasilje, ki se pojavlja v šolah, vezano na družinske, medvrstniške odnose in različne dejavnike v šoli. Glede na to je bilo pomembno, da smo raziskali, kakšno vlogo ima pri tem razrednik. V empiričnem delu smo želeli preučiti tematiko medvrstniškega nasilja, kakšne možnosti ima razrednik pri medvrstniškem nasilju in kako se učitelji razredniki spoprijemajo z njim. Zanimalo nas je stališče učiteljev razrednikov, kako pogosto zaznavajo ta pojav v njihovem razredu, kako se mu zoperstavljajo ter kako ga rešujejo. Uporabili smo deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika za učitelje razrednike na sedmih (dvojezičnih in enojezičnih) izbranih osnovnih šolah. Vzorec anketirancev je obsegal 60 učiteljev v prvi triadi in 32 učiteljev v drugi triadi. Podatke smo interpretirali na podlagi absolutne in odstotne frekvence, kot tudi z analizo odvisnih zvez med spremenljivkami z χ² preizkusom na ravni tveganja (p ≤ 0,05). Rezultati so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike v zaznavanju pojava medvrstniškega nasilja. Statistično delne razlike so v pogostosti medvrstniškega nasilja glede na spol učencev, v najpogostejši obliki medvrstniškega nasilja v razredu med fanti in med dekleti, v učiteljevem spopadanju z medvrstniškim nasiljem, v učiteljevih prijemih ob zaznavi medvrstniškega nasilja, v ukrepih za ohranjanje nenasilja in v vplivu šolske mediacije na učenca in razred. V primeru mnenja učiteljev o padanju, naraščanju ali nespreminjanju medvrstniškega nasilja na šolah nismo odkrili statistično značilne razlike, torej ugotovitve kažejo različna mnenja učiteljev. V zaključnem delu naloge so podane temeljne ugotovitve, kjer napovemo trende in nekaj rešitev za reševanje in obvladovanje medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, osnovna šola, učitelj razrednik, učinkoviti pristopi
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 1428; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (548,24 KB)

5.
Vloga razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja
Urška Kukovec, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu se posvečamo vlogi razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v rednih osnovnih šolah. V teoretičnem delu predstavimo vloge in naloge učitelja in razrednika ter skupine otrok s posebnimi potrebami. Podrobneje je predstavljena skupina otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, pri čemer predstavimo njihove posebnosti in prilagoditve za delo z njimi ter spoznamo posamezne skupine otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. V empiričnem delu je bil namen raziskati, ali se vloga razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja skozi razrede v osnovni šoli spreminja, ugotoviti, ali razredniki vedo, kakšna je njihova vloga pri delu z otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, kaj zajema delo razrednika pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, ali se pojavijo razlike v količini administrativnega dela razrednika in v sodelovanju s starši otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Za pridobitev rezultatov smo uporabili kvalitativno metodo oziroma deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Rezultati so pokazali, da bistvenih razlik pri vlogi razrednika skozi razrede v osnovni šoli ni. Pri poznavanju vloge razrednika smo ugotovili, da razredniki vedo, kakšne so njihove vloge in naloge pri poučevanju otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja. Prišli smo tudi do spoznanja, da imajo razredniki, če imajo v razredu otroka s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, več administrativnega dela in da se pojavijo razlike pri sodelovanju s starši.
Ključne besede: otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, razrednik, učitelj, vloge in naloge razrednika, vloge in naloge učitelja.
Objavljeno v DKUM: 07.09.2020; Ogledov: 1114; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

6.
Razrednik in razredne ure z vidika učencev
Ksenja Jovič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Razrednik in razredna ura z vidika učencev nas je zanimalo, kaj učenci menijo o razredniku in razrednih urah. V teoretičnem delu smo najprej opredelili osnovne pojme, povezane z razredništvom. Zanimalo nas je, kako je pojem opredeljen v zakonodaji in katere vloge ter kakšne naloge opravlja razrednik. Nekatere naloge razrednika so prijetne, druge pa nekoliko manj. Ugotovili smo, da se mora učitelj za vlogo razrednika usposabljati in razvijati svoje kompetence. Usposabljanje razrednika poteka na različne načine, šola pa jih mora pri tem podpirati. Posvetili smo se oddelku in uram oddelčne skupnosti, ki jih imenujemo tudi razredne ure. Spoznali smo, da oddelek sestavljajo učenci podobne starosti in predznanja, ki jih vodi učitelj – razrednik. Zanimali so nas namen razrednih ur in njihove značilnosti ter kako se pripraviti nanje. Ker razredne ure vplivajo na razredno klimo, smo nekaj besed namenili tudi tej temi in na splošno vodenju oddelka. Razrednik mora ustvariti dobro voden razred, kar bistveno poenostavi učenje in poučevanje. Spodbudno učno okolje se povezuje z dosežki učencev in s pozitivnimi odnosi med njimi, kar ustvarja pozitivno klimo. Razrednik se mora torej na razrednih urah poleg obravnave aktualnih vsebin posvetiti tudi medsebojnim odnosom. Če vse skupaj sklenemo v celoto, so v dobro vodenem oddelku dobri medsebojni odnosi, kar vpliva na pozitivno klimo, to pa zagotavlja boljše učno okolje in dosežke. Razrednik kot vodja se lahko tako tudi nenehno izboljšuje. V empiričnem delu so nas zanimale želje učencev glede razrednih ur ter njihov pogled na delo in lastnosti razrednika. O istih področjih smo povprašali tudi anketirane razredničarke, da smo odgovore učencev lahko primerjali z njihovimi odgovori. Ugotovili smo, da so učenci zadovoljni s pogostostjo in trajanjem razrednih ur, želeli pa bi si tudi razrednih ur zunaj učilnice. Rezultati kažejo, da učenci večinoma lahko predlagajo teme za razredne ure. Na razrednih urah se večinoma počutijo prijetno in na njih rešijo večino težav.
Ključne besede: razrednik, razredna ura, razred, učenec, učitelj
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 3027; Prenosov: 776
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

7.
Značilnosti vodenja oddelka na razredni stopnji osnovne šole
Manja Kovač, 2017, magistrsko delo

Opis: Poklic učitelja je za mnoge najlepši poklic na svetu, saj je smisel tega dela oblikovanje osebnosti otrok, ki šele začenjajo svojo življenjsko pot. Magistrska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti vodenja oddelka na razredni stopnji osnovne šole. Podrobneje so opisani razredništvo, naloge in vloga razrednika ter njegove kompetence. Predstavljena je tudi zakonodaja s tega področja. Vsakemu razredniku je dodeljen oddelek, ki ga mora vodi v skladu z normativi, ki jih določa zakonodaja. Za uspešno vodenje pa je treba poznati dejavnike, ki vplivajo na uspešnost ter uporabiti preventivne ukrepe z namenom, da vzgojno-izobraževalni proces nemoteno poteka. Vsak posameznik je osebnost zase, edinstven in neponovljiv, zato razrednik nima recepta za uspešno poučevanje, ki bi lahko deloval pri vseh učencih. Vsaka skupina učencev ima svoje pozitivne in negativne lastnosti, zato mora učitelj dobro poznati vse učence ter šele nato izoblikovati smernice, ki bodo primerne za uspešno vodenje razreda. Pri tem si lahko razrednik pomaga s teoretičnimi izhodišči, ki so predstavljena v nalogi. Med najpomembnejše dejavnike štejemo organizacijo in artikulacijo pouka, razredno klimo, medsebojne odnose, komunikacijo ter avtonomnost in odnos učitelja do lastnega dela ter seveda tudi do učencev. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava, s katero smo preverjali mnenja učiteljev o njihovem načinu vodenja oddelka. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, dobljeni rezultati pa so primerjani z opazovanjem pouka. Ugotovili smo, da so učitelji mnenja, da je razredništvo pomembna vloga, ki od njih zahteva dodatno odgovornost in doslednost pri delu. Ključ do uspešnega vodenja razreda so po mnenju učiteljev poleg doslednosti in odgovornosti učitelja tudi medsebojni odnosi v razredu ter organizacija pouka. Splošno povzeto so rezultati raziskave pokazali, da učitelji navajajo, da v razredih uporabljajo smernice, ki so predstavljene v strokovni literaturi, vendar je od vsakega učitelja odvisno, v kolikšni meri daje poudarek na teh izhodiščih, ki so pomembna za uspešno vodenje oddelka.
Ključne besede: razrednik, vodenje, oddelek, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1630; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1020,97 KB)

8.
Sodelovanje razrednih učiteljev s starši na dvojezičnem območju v Prekmurju
Csilla Sabina Kepe, 2017, magistrsko delo

Opis: Razredništvo je odgovorna in zahtevna naloga, saj mora razrednik biti kos številnim nalogam. Pričujoče magistrsko delo z naslovom Sodelovanje razrednih učiteljev s starši na dvojezičnem območju v Prekmurju je empirično delo. V teoretičnem delu smo se najprej osredotočili na razrednika in njegovo delo. Zanimala so nas tudi področja, načini in oblike njegovega profesionalnega razvoja, saj je vseživljenjsko učenje ter izobraževanje ključnega pomena pri učiteljskem poklicu. V nadaljevanju smo predstavili razrednikove vloge in možne osebnostne lastnosti, ki se v veliki meri povezujejo s spoznavnim, telesnim, duševnim ter socialnim razvojem učencev. Osredotočili smo se tudi na sodelovanje med razrednikom in starši. Temeljni cilj vseh je uspešnost učencev, kar je poglavitni razlog za prizadevanje za čim boljše sodelovanje med šolo in domom. V okviru tega smo opisali komunikacijo, saj bi brez nje omenjeno sodelovanje le težko delovalo, pomemben dejavnik pa so tudi določena načela sodelovanja med razrednikom in starši. Osredotočili smo se na možne ovire in prednosti ter najpogostejše oblike sodelovanja. Zadnji del teoretičnega dela se ukvarja z dvojezičnostjo in dvojezičnim poukom v Prekmurju ter posebnostmi sodelovanja med učitelji razredniki in starši na dvojezičnem območju. Namen empiričnega dela je bil preučiti mnenje staršev učencev dvojezičnih osnovnih šol o značilnostih razrednikovega dela in njegovem sodelovanju z njimi (vključno z drugim strokovnim delavcem – v primeru, da otrok obiskuje 1. triado). Anketirali smo starše učencev, ki obiskujejo razredno stopnjo na kateri izmed štirih dvojezičnih osnovnih šol v Prekmurju. Med odgovori staršev obeh triad ni bilo znatne razlike. Rezultati raziskave so pokazali, da so starši zadovoljni z razrednikovim delom, prav tako je sodelovanje med razrednikom in starši ustrezno. Tako domače kot šolsko okolje vplivata na učenčev celostni razvoj, zato sta ustrezno delo razrednika in dober partnerski odnos, predvsem med starši ter razrednikom, zelo pomembna.
Ključne besede: razrednik, komunikacija, delo s starši, dvojezičnost
Objavljeno v DKUM: 25.10.2017; Ogledov: 1789; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

9.
Vloga šolske svetovalne službe v procesu žalovanja otroka in mladostnika
Nastja Stropnik Naveršnik, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali s smrtjo kot travmatično izkušnjo, s katero se srečujejo (žal) tudi otroci in mladostniki. Smrt je težka, a neizogibna situacija v življenju, na katero se tako odrasli kot otroci različno odzovemo. V teoretičnem delu smo predstavili definicijo smrti in žalovanja, razložili namen žalovanja in pojasnili, zakaj je pomembno, da gre otrok oziroma mladostnik skozi proces žalovanja. Opisali smo, kako se različno stari otroci in mladostniki soočajo s smrtjo ter kako jo razumejo, predstavili smo čustva, ki spremljajo otroka v soočanju s smrtjo. Otrok ob smrti bližnjega potrebuje pomoč bližnjih, njihovo naklonjenost, zaupanje in občutek varnosti, nemalokrat pa je potrebna tudi pomoč izven družinskega kroga. Stiska ob izgubi bližnjega, ki bremeni otroka oziroma mladostnika, lahko vpliva tudi na njegovo šolsko življenje, zato je zelo pomembno, da šola otroku predstavlja varno in ljubeče okolje. Pri tem imata ključno vlogo razrednik in šolska svetovalna služba. Šolski svetovalni delavec lahko otroku oziroma mladostniku, ki žaluje, pomaga posredno in neposredno, v veliko pomoč pa je lahko tudi učenčevemu razredniku in drugim učiteljem, ki delajo s takšnim učencem. Našteli smo nekaj oblik pomoči šolskega svetovalnega delavca učencu, ki žaluje. V empiričnem delu smo raziskovali, ali smrt bližnjega vpliva na otrokovo oziroma mladostnikovo vedenje, čustvovanje, duševno stanje in psihosomatske spremembe, ali smrt in žalovanje vplivata na učenčev učni uspeh, njegovo osredotočenost in razumevanje snovi. Zanimalo nas je, ali se učitelji razredniki počutijo kompetentne za pomoč učencem v procesu žalovanja in kako ocenjujejo uspešnost obravnave učencev v šolski svetovalni službi. Empirični del temelji na iskanju razlik med razumevanjem smrti osnovnošolcev na razredni stopnji in srednješolcev – gimnazijcev, primerjali smo mnenja učiteljev glede na njihovo delovno dobo in smer poučevanja. Za pridobivanje odgovorov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je bil namenjen učiteljem razrednega pouka in gimnazijskim profesorjem. Anketiranje je potekala ob koncu šolskega leta 2016/2017, v njem pa je sodelovalo 160 učiteljev.
Ključne besede: smrt, žalovanje, otroci, mladostniki, šolska svetovalna služba, obravnava učenca, razrednik
Objavljeno v DKUM: 13.10.2017; Ogledov: 1918; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

10.
STALIŠČA STARŠEV IN RAZREDNIKOV DO VLOG RAZREDNIKA NA RAZREDNI STOPNJI
Brigita Pušnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava stališča staršev in razrednikov do vlog razrednika na razredni stopnji. V prvem – teoretičnem delu – je na podlagi literature in lastnih mnenj predstavljeno, kaj in kdo je razrednik (definicije različnih avtorjev). Opredeljeno je tudi razredništvo: kaj to je, kaj vse obsega in kako si ga razlagajo različni avtorji. V nadaljevanju je poudarek na opredelitvah razrednikovih vlog s stališča različnih avtorjev: kaj vsaka vloga obsega, kdo jih lahko opravlja in opredelitve vlog vsakega posameznega avtorja. Za lažje razumevanje vlog so podrobno opisane posamezne vloge razrednika z različnih vidikov. V nadaljevanju se dotaknemo tudi nalog razrednika, ki jih mora opravljati. Predstavljene so tudi kompetence, ki jih morajo razredniki razviti, da lahko opravljajo svoje delo, saj lahko le tako suvereno izvajajo eno najpomembnejših vlog v času osnovnošolskega izobraževanja otrok. Poleg vseh opredelitev avtorjev, naloge razrednika narekuje tudi zakonodaja, ki jo je potrebno upoštevati. Različni zakonodajni dokumenti natančno opredeljujejo naloge in delo razrednikov. V empiričnem delu je predstavljena raziskava na osnovnih šolah med razredniki in v teh istih krajih med starši. Ugotovitve kažejo, da večina učiteljev razrednikov ve, kakšne so njihove vloge in kaj spada pod opravljanje določenih vlog. Rezultati so pokazali, da bi se razredniki marsikateri vlogi odrekli, nekatere pa bi obdržali, saj jih z veseljem opravljajo. Raziskava med starši pa je pokazala, da nekateri zelo površno poznajo vloge razrednikov, nekateri jih sploh ne poznajo. Rezultati so pokazali, da starši v grobem opisujejo vloge, ki jih razredniki opravljajo, ne vedo pa zagotovo, kaj spada pod omenjeno vlogo. V večini so starši mnenja, da so razredniki preobremenjeni z delom, ki ga opravljajo in da jim dodatno ne bi naložili nobenega dela. Pojavlja pa se podobno mnenje tako pri starših kot pri razrednikih, da je vzgojna vloga tista, ki je za razrednika najpomembnejša in jo morajo opravljati še naprej. Je pa pri starših vzgojna vloga, v primerjavi z drugimi vlogami, tista, kateri bi morali razredniki nameniti največ časa, zato so jo časovno opredelili kot najpogostejšo in najpomembnejšo.
Ključne besede: razrednik, razredništvo, vloge razrednika, starši, učenci, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 18.04.2017; Ogledov: 1659; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (890,69 KB)

Iskanje izvedeno v 3.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici