| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Samoocena prodobljenih kompetenc študentov razrednega pouka
Martina Potrč, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Samoocena pridobljenih kompetenc študentov razrednega pouka je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen teoretičnega dela je bil pridobiti znanje o kompetencah, jih proučiti in opredeliti sam pojem kompetenc ter opredeliti kompetence učiteljev. V nadaljevanju smo opisali kompetence v študijskem programu 1. in 2. stopnje Razredni pouk, ki ga izvaja Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Pregledali in predstavili smo tudi študijska programa Razredni pouk drugih dveh pedagoških fakultet v Republiki Sloveniji. Namen empiričnega dela je bil raziskati samooceno študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru do pridobljenih splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc, zapisanih v študijskem programu Razredni pouk. Zanimalo nas je, ali je posamezna kompetenca študentom tekom študija pomembna ali ne. V zapisu kompetenc, ki bi jih naj študent med študijem na 1. in 2. stopnji usvojil, ne prihaja do razlik v pomenu, zato smo analizirali kompetence, zapisane v študijskem programu prve stopnje. Za raziskovanje na področju kompetenc ob koncu študija učiteljev razrednega pouka smo se odločili, ker se zavedamo, kako pomembne so dane kompetence, ki bi jih naj posameznik tekom študija usvojil, saj bo kasneje kos različnim situacijam pri opravljanju njegova dela. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 113 študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Rezultati kažejo, da so študentje med študijem in skozi opravljeno praktično usposabljanje večino posameznih kompetenc pridobili. Po mnenju študentov nista bili pridobljeni 2 kompetenci iz sklopa predmetno-specifičnih kompetenc. To sta 10. kompetenca, ki od študentov pričakuje organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju, in 15. kompetenca, ki od študentov pričakuje kompetentnost za pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine. Menimo, da je največji problem med študijem premalo praktičnega usposabljanja, kjer bi se študentje kot bodoči učitelji z danimi kompetencami, ki so jih predhodno obravnavali frontalno in s snovjo, podano na fakulteti, soočili tudi med praktičnim usposabljanjem, nastopi in hospitacijo v razredu. Zanimala nas je tudi pomembnost posamezne kompetence, torej ali se študentom sploh zdi smiselno in pomembno pridobiti dane kompetence. Po mnenju študentov vse kompetence ocenjujejo kot pomembne, zato lahko tudi hipoteze potrdimo. Študentje se zavedajo, da so kompetence za kakovostno poučevanje še kako dobrodošle in nujno pomembne.
Ključne besede: kompetence, študenti, učitelj, razredni pouk
Objavljeno: 17.12.2020; Ogledov: 288; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

2.
Zaznavanje stresa pri razrednih učiteljih in njihov odnos do čuječnosti
Lucija Šeme, 2019, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom Zaznavanje stresa pri razrednih učiteljih in njihov odnos do čuječnosti smo želeli ugotoviti, kako učiteljski poklic vpliva na duševno zdravje učiteljev ter kakšno je njihovo stališče do različnih praks čuječnosti. V teoretičnem delu smo poleg definicij duševnega zdravja, stresa in čuječnosti podrobneje predstavili tudi pomen dobrega duševnega zdravja, kakovostnega soočanja s stresom in opisali uporabnost čuječnosti v učiteljskem poklicu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 12 učiteljev razrednega pouka. Podatke smo pridobili preko polstrukturiranega intervjuja. Za analizo odgovorov smo uporabili kvalitativno analizo podatkov. Ugotovili smo, da učitelji največ stresa doživljajo pri delu z vedenjsko problematičnimi otroki ter v odnosu s starši. Svoje duševno zdravje dojemajo kot zelo pomembno in se zavedajo, da stanje njihovega duševnega zdravja pomembno vpliva na njihovo delo v razredu. Učitelji se najpogosteje sproščajo z gibanjem. Tehnike čuječnosti so učiteljem v večini nepoznane, a se jim zdijo uporabne za delo v šoli. Na podlagi rezultatov zaključujemo, da je skrb za duševno zdravje zelo pomembno za delo učiteljev in njihovo psihofizično zdravje. Predlagamo, da bi se organiziralo čim več izobraževanj za učitelje o čuječnosti, saj so učitelji izrazili zanimanje in prepoznali uporabnost metod za razvijanje čuječnosti.
Ključne besede: stres, duševno zdravje, čuječnost, razredni učitelj
Objavljeno: 24.09.2019; Ogledov: 643; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
DRUŽBENI STATUS RAZREDNEGA UČITELJA V SLOVENIJI IN NA POLJSKEM
Vesna Komatar, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Družbeni status razrednega učitelja v Sloveniji in na Poljskem, obravnava nekatere značilnosti družbenega položaja razrednega učitelja na slovenskem in poljskem. Vsaka oseba ima svoj družbeni položaj oziroma status, kateri se lahko pridobi že ob rojstvu ali si ga zgradi v času svojega življenja. V teoretičnem delu smo opredelili pojma družba in status ter predstavili tipe družbenega statusa. Opisali smo učiteljski poklic in šolo skozi zgodovino na Poljskem ter predstavili statistične podatke osnovnošolskih učiteljev v Sloveniji. Opisali smo tudi, kakšen je povprečni delovni dan enega razrednega učitelja v Sloveniji in na Poljskem. Na koncu teoretičnega dela smo predstavili učitelja kot profesionalca. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljene ugotovitve raziskave, v katere so bili zajeti učitelji razrednega pouka iz Slovenije in iz Poljske. Rezultati prikazujejo ocene anketiranih učiteljev o učiteljevem delovanju v kolektivu, o zadovoljstvu in počutju učitelja. Dobljeni empirični rezultati so pokazali, da se učitelji razrednega pouka v razmerah sodobne postmoderne družbe počutijo manj spoštovane in manj zadovoljne. Na nekaterih šolah učitelji razrednega pouka s kolektivom tudi težko sodelujejo in nekateri celo razmišljajo, da bi zamenjali svoj trenutni poklic.
Ključne besede: učitelj, šola, razredni pouk, status, družba, Slovenija, Poljska, primerjava
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 1294; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

4.
SODELOVALNO UČENJE V KONTEKSTU Z ORIENTACIJO V 4. IN 5. RAZREDU
Katja Čakš, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz treh delov, teoretičnega, empiričnega in praktičnega. V teoretičnem delu je predstavljeno sodelovalno učenje, njegova načela, zakaj ga je dobro uvajati in učiteljeva vloga. Predstavljene so tudi tri razvojne teorije s poudarkom na 9, 10 in 11-letnikih, orientacija v 4. in 5. razredu ter nekaj o osnovni šoli Šmarje pri Jelšah. V empiričnem delu sledijo rezultati raziskave, dobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, rešenega s strani četrto in petošolcev. Zanimalo nas je, koliko učenci poznajo sodelovalno učenje, kako poteka delo v skupinah, ali učenci že nevede uporabljajo sodelovalno učenje pri svojem učenju in ali pri tem obstajajo razlike glede na starost, spol in razred. Le-te se večinoma kažejo glede na starost in razred, pri spolu razlike niso tako očitne. Učenci so deležni dela v skupini, vendar ne uporabljajo prvin sodelovalnega učenja, kot so oblikovanje skupin s strani učencev, menjava učencev v skupinah in seznavanje učencev o vsakdanji rabi sodelovalnega učenja pri učenju nove snovi. To smo želeli spremeniti s praktičnim delom. Izvedli smo dve uri sodelovalnega učenja v kontekstu z orientacijo v 4. in 5. razredu ter pri tem uporabili dve različni strukturi. Ugotovili smo, da je zelo pomembno, da poznaš učence in veš, katero strukturo sodelovalnega učenja izvajati, ker se drugače pomen učenja izgubi.
Ključne besede: Sodelovalno učenje, razredni učitelj, razvojne teorije, orientacija, 4. in 5. razred.
Objavljeno: 25.09.2014; Ogledov: 1257; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (7,96 MB)

5.
Razvoj modela usposabljanja učiteljev razrednega pouka za poučevanje predmeta naravoslovje in tehnika
Irena Delčnjak Smrečnik, 2014, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava pouk predmeta naravoslovja in tehnike, ki se poučuje v 4. in 5. razredu osnovne šole, hkrati pa zajema širšo problematiko poučevanja naravoslovnih vsebin v nižjih razredih osnovne šole. V prvem delu avtorica predstavi kurikularne reforme naravoslovnih predmetov ter dosedanja domača in tuja spoznanja o učenju in poučevanju naravoslovnih vsebin, pri čemer je poudarek na učiteljih in učencih v nižjih razrednih osnovne šole. Posebno pozornost namenja znanju in odnosu učiteljev do predmeta naravoslovja in tehnike, predvsem učiteljevemu prepričanju o lastni usposobljenosti. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene med 358 razrednimi učitelji, so: učitelji nižje ocenjujejo lastno usposobljenost za poučevanje predmeta naravoslovja in tehnike od ostalih predmetov (matematika, slovenščina, družba). Prav tako učitelji najnižje ocenjujejo lastno usposobljenost za metodo praktičnih (laboratorijskih) del. Rezultati so tudi pokazali nizko usposobljenost za konstruktivistični pristop, še posebej za fazo postavljanja hipotez in eksperimentiranja. Ocena lastne usposobljenosti raste z velikostjo šole in z nadaljnjim izpopolnjevanjem. Povezav s stopnjo izobrazbe ali z delovnimi izkušnjami nismo ugotovili. Izjema je uporaba IKT. V empiričnem delu je torej potrjena domneva, da kurikularna sprememba predmeta naravoslovja in tehnike z devetletko (še) ni prinesla ustrezne implementacije v prakso. Izhajajoč iz dejstva, da je učitelj pomemben člen pri udejanjanju reform, ter na osnovi ugotovitev pričujoče raziskave, tuje literature in avtoričinih poklicnih izkušenj je v zadnjem delu predstavljen model nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za predmet naravoslovja in tehnike.
Ključne besede: osnovna šola, pouk naravoslovja, predmet naravoslovje in tehnika, razredni učitelj, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 2634; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

6.
LIKOVNI MOTIVI PRI LIKOVNI VZGOJI
Mojca Ferk, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili likovnim motivom v osnovni šoli oziroma temu, kaj najpogosteje vpliva na učitelje pri izbiri le-teh. Zanimalo nas je predvsem, kateri likovni motivi se učiteljem zdijo primerni za učence v prvem triletju in katere načine za predstavo motivov uporabljajo. Cilj raziskave je bil proučiti, katere motive izbirajo učitelji ter kakšna merila za izbor si pri tem postavijo. V teoretičnem delu smo se osredotočili na vlogo likovnega motiva v osnovni šoli na razredni stopnji. Za raziskovanje smo v empiričnem delu naloge uporabili kavzalno-neeksperimentalno in kvalitativno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Intervjuje smo izvedli osebno z učiteljicami prvega triletja 9-letnih OŠ po Sloveniji, v mesecih oktober, november in december 2012; identiteta intervjuvanih pa je na njihovo željo prikrita. V drugem delu empiričnega raziskovanja smo opravili analizo likovnih del otrok iz dveh podravskih osnovnih šol. Z izvedbo intervjujev in s samo analizo del smo dobili potrebne odgovore na že vnaprej postavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da učiteljice, ki so bile intervjuvane, pri izbiri likovnih motivov upoštevajo predvsem starost otrok in okolje, v katerem otroci živijo; izbirajo motive, ki so učencem blizu, so jim poznani, pogosto pa izhajajo le iz snovi iz drugih predmetnih področij in premalo pozornosti posvetijo likovni tehniki, ki je soodvisna od likovnega motiva. V večini primerov izbirajo enake likovne podlage, brez ozira na izbrano likovno tehniko in ponujen motiv.
Ključne besede: likovni motivi, likovna vzgoja, osnovna šola, učitelj, razredni pouk
Objavljeno: 13.03.2014; Ogledov: 4100; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

7.
RAZLIKA V DOŽIVLJANJU STRESA UČITELJEV NA PODEŽELSKIH IN MESTNIH ŠOLAH
Nataša Beč, 2010, diplomsko delo

Opis: Stres predstavlja »bolezen sodobnega časa«, ki se odraža na različnih področjih človekovega delovanja. Eden izmed zelo stresnih poklicev je vsekakor poklic učitelja. Namen diplomske naloge je ugotoviti razlike v prisotnosti stresa pri učiteljih na podeželskih oziroma mestnih šolah. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili termin stresa, ob tem pa poudarili, da je poleg negativnega stresa prisoten tudi pozitiven. Opredelili smo stresorje, še posebej tiste, ki povzročajo stres pri pedagoškem delu, opisali simptome in posledice stresa, potek stresne situacije in kako le—te vplivajo na zdravje in na delo učitelja, ter z nekaj napotki za njegovo premagovanje, omogočili potencialno obvladovanje stresa. Predstavljene so tudi prednosti in slabosti življenja na podeželju in v mestu. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo. V empiričnem delu smo s pomočjo ankete, ki je bila narejena na podeželskih in mestnih osnovnih šolah na severovzhodu Slovenije, ugotavljali prisotnost stresa pri učiteljih in razlike v pojavnosti in izraženosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na podeželskih in v mestnih šolah. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike med učitelji glede na status šole pri zadovoljstvu učiteljev s svojim delom; pri možnosti izražanja občutkov, želja in potreb učiteljev ter pri medosebnih odnosih. Delo kot vzrok skrbi oz. stresa; pogostost občutkov napetosti, stresa ali velikega pritiska in prisotnost stresa pri delu in v življenju učiteljev pa so vprašanja, ki so dala razlike glede na delovno dobo učiteljev. Pri telesnih, psihičnih, vedenjskih znamenjih, različnih stresnih dogodkih, slabih razvadah, reakcijah v stresni situaciji in sproščanju stresa pa nismo ugotovili bistvenih razlik niti glede na status šole niti glede na delovno dobo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: stres, stresorji, posledice stresa, premagovanje stresa, razredni učitelj, osnovna šola, prednosti in slabosti, podeželje – mesto
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 2412; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (488,08 KB)

8.
PRODAJNO UČINKOVITE OBLIKE PROMOCIJE UČBENIŠKIH GRADIV
Marija Lampret, 2010, diplomsko delo

Opis: Založništvo učbeniških gradiv je precej specifično v svoji dejavnosti. Poleg splošnim tržnim razmeram je izpostavljeno še posebnim dejavnikom (učni načrti, potrjevanje učbenikov, zniževanje števila delovnih zvezkov, učbeniški skladi …), ki jih mora poznati in upoštevati, če želi biti prodajno uspešno. Nenehno spremljanje trga, pripravljenost na spremembe na trgu in hitro prilagajanje so situacije današnjega časa. Konkurenca je velika, saj v povprečju od štiri do pet založb ponuja učbeniški komplet za določen predmet v določenem razredu, je pa le 17.000 učencev, ki naj bi to gradivo uporabljalo. Kakšne so oblike prodajno učinkovite promocije učbeniških gradiv? S tržno analizo smo prišli do konkretnih podatkov. Založniki morajo dati prednost osebnim oblikam promocije, kot so seminarji, individualne predstavitve, medsebojni pogovori …, gradivo mora biti širše sprejemljivo in podprto z dodatnimi učnimi gradivi za učitelja. Založnik mora učiteljem omogočiti tudi ogledne izvode učbeniških kompletov, posredovati jasne informacije preko spletne strani, jih redno informirati o novostih, zelo pomembno pa je tudi, da je osebje v promociji profesionalno in prijazno.
Ključne besede: Učbenik, učne priprave, seminar, individualna predstavitev, učni načrt, učitelj, razredni učitelj, odločitev, sprememba, informiranje, promocija, ...
Objavljeno: 18.08.2010; Ogledov: 1710; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
UČITELJSKI NAZIVI IN STROKOVNA RAST UČITELJEV S POUDARKOM NA NARAVOSLOVJU
Maja Lampret, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu »Učiteljski nazivi in strokovna rast učiteljev s poudarkom na naravoslovju« sem skozi teoretično izhodišče opredelila kdo je učitelj in kakšne so njegove vloge ter proučila učiteljske nazive. Predstavila sem tudi zgodovino učiteljstva, učiteljev profesionalni razvoj in učiteljske nazive. V empiričnem delu naloge sem ugotavljala kdo učitelje največkrat predlaga za napredovanje v višji naziv, saj menim, da se učitelji za napredovanje v višji naziv pogosto predlagajo sami. Zanimali so me tudi motivi za napredovanje in po katerih področjih učitelji največkrat posegajo, da pridobijo določene točke znotraj tega napredovanja. Rezultati kažejo, da se učitelji največkrat odločajo za družboslovno področje, manj pa za naravoslovna področja. Analiza odgovorov na vprašanje o možnostih za napredovanje iz naravoslovnega področja, je pokazala, da so možnosti za napredovanje iz naravoslovnega področja zmerne oziroma enake glede na ostala predmetna področja. Ugotavljala sem tudi kako na šolah poteka načrtovanje udeležbe v izobraževalnih programih, saj menim, da učitelji sami izbirajo kdaj in pri katerih predmetnih področjih se bodo izpopolnjevali in tako pridobili določene točke, potrebne za svoje napredovanje. Po opravljeni analizi rezultatov sem med drugimi ugotovila tudi, da je večina učiteljev zadovoljnih s tem, da so nazivi stalni.
Ključne besede: Ključne besede: razredni učitelj, napredovanje, naravoslovje, učiteljski nazivi, mentor
Objavljeno: 30.03.2010; Ogledov: 2585; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

10.
UČITELJ RAZREDNIK V PRVI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Mateja Gabrovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Učitelj razrednik v prvi triadi osnovne šole je naslov diplomskega dela, s katerim sem želela bolje spoznati naloge in dolžnosti učitelja — razrednika. V teoretičnem delu sem najprej opredelila učitelja in njegove naloge, nato razrednika in njegove naloge in na koncu še delo razrednega učitelja v prvi triadi osnovne šole. Namen raziskave je bil ugotoviti mnenje razrednikov o njihovi usposobljenosti za izvajanje razredniške funkcije, stališče razrednikov o načinu poučevanja v prvi triadi osnovne šole in vpliv pričakovanj, ki jih razredniki doživljajo od različnih udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa. Pri raziskovalnem delu sem uporabila deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Želene podatke sem zbrala s pomočjo anketnega vprašalnika. Analiza mnenja o usposobljenosti razrednikov za izvajanje razredniške funkcije je pokazala na enakomerno porazdelitev razrednikov glede usposobljenosti. Na ravnanje razrednikov najbolj vplivajo pričakovanja učencev in lastna pričakovanja. Najmanjši vpliv na ravnanje razrednikov pa predstavljajo pričakovanja drugih učiteljev in strokovnih delavcev. Vsi razredniki so kot eno izmed prednosti načina poučevanja v prvi triadi navedli dobro poznavanje otrok, njihovega napredka in staršev. Najpogosteje navedena slabost poučevanja v prvi triadi osnovne šole pa je bila kategorija premočna navezanost učitelja na učence in obratno, kar vodi v preveč osebni odnos.
Ključne besede: razredni učitelj, učitelj, razrednik, prva triada osnovne šole
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 3930; Prenosov: 639
.pdf Celotno besedilo (603,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici