1. Analiza vpliva dejavnikov uspešnega glasbenega nastopanja študentov razrednega pouka : magistrsko deloMiša Mlaj, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vpliv različnih dejavnikov na uspešnost glasbenega nastopanja študentov razrednega pouka. V teoretičnem delu smo predstavili pojem glasbenega izvajanja, ki zajema petje in igranje na inštrument, opredelili kriterije uspešnosti glasbenega nastopanja ter proučili vpliv osebnostnih značilnosti, zlasti samozaupanja posameznika, na kakovost izvedbe. Predstavljeni so tudi neposredni in posredni dejavniki, ki lahko vplivajo na uspešnost nastopa. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, v kateri smo s pomočjo anketnega vprašalnika analizirali vpliv šestih sklopov dejavnikov glede na letnik študija, spol, izkušnje z glasbenim nastopanjem ter povezavo med pogostostjo občutenja treme in posameznimi sklopi dejavnikov. Glavni cilj raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja vpliv preučevanih dejavnikov na uspešnost glasbenega nastopanja in kateri med njimi imajo večji vpliv. Ugotovili smo, da imajo nekateri dejavniki večji vpliv kot drugi, uspešnost glasbenega nastopanja pa ni odvisna le od enega dejavnika, temveč od prepleta različnih osebnostnih in izkušenjskih značilnosti.
Ključne besede: dejavniki uspešnega glasbenega nastopanja, glasbeno izvajanje, trema pred glasbenim nastopanjem, psihološki dejavniki v umetnosti, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 09.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (3,55 MB) |
2. Poučevanje matematičnega modeliranja na razredni stopnji izobraževanja : doktorska disertacijaMateja Sabo, 2025, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija z naslovom „Poučevanje matematičnega modeliranja na razredni stopnji izobraževanja“ je obravnavala teoretične in praktične vidike uvajanja učenja in poučevanja matematičnega modeliranja v pouk matematike na razredni stopnji. Glavni cilj raziskave je bil raziskati vlogo matematičnega modeliranja kot orodja za razvijanje matematičnih kompetenc, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena analizi trenutnega stanja ter razvoju programa profesionalnega usposabljanja za učitelje v Sloveniji in na Hrvaškem.
Matematično modeliranje je bilo opredeljeno kot proces, ki je vključeval prepoznavanje problemov iz realnega sveta, oblikovanje matematičnih predstavitev, reševanje z uporabo matematičnih orodij ter interpretacijo rezultatov v realnem kontekstu. Raziskava je poudarila, da je bilo matematično modeliranje ključno za povezovanje abstraktnih matematičnih konceptov z realnimi situacijami, kar je spodbujalo ustvarjalnost in reševanje kompleksnih problemov. Kljub njegovi pomembnosti se učenje in poučevanje matematičnega modeliranja v praksi še vedno redko uporablja, zlasti na zgodnji stopnji izobraževanja.
V empiričnem delu disertacije se je analiziralo znanje, stališča in pripravljenost učiteljev razrednega pouka za vključevanje učenja in poučevanja matematičnega modeliranja v pouk. Raziskava je bila dvofazna. V prvi fazi je bila izvedena kvantitativna analiza stanja kompetenc za poučevanje matematičnega modeliranja pri učiteljih razrednega pouka v Sloveniji in na Hrvaškem. Druga faza je obsegala evalvacijo programa profesionalnega usposabljanja učiteljev. Rezultati so pokazali, da učitelji pogosto niso dovolj razumeli konceptov matematičnega modeliranja, kar je omejevalo njihovo uporabo v razredu. Raziskava je izpostavila tudi ovire, kot so pomanjkanje časa, ustreznih virov in strokovnega usposabljanja. Posebna pozornost je bila namenjena razlikam med slovenskimi in hrvaškimi učitelji, pri čemer so bile ugotovljene določene razlike v ravni znanja in pripravljenosti za uporabo modeliranja.
Ključen prispevek disertacije je razvoj in evalvacija programa profesionalnega usposabljanja za učitelje. Program je vključeval prilagojene delavnice, ki so spodbujaleii uporabo nalog matematičnega modeliranja v učilnici, in se temeljil na kombinaciji teoretičnih razlag in praktičnih vaj. Evalvacija programa je pokazala pozitivne učinke na kompetence učiteljev in motivacijo za uvajanje modeliranja v pouk. Raziskali smo tudi učinke na učence, kjer smo merili vpliv na reševanje besedilnih nalog in sposobnost matematičnega modeliranja, pri čemer so rezultati pokazali pozitivne učinke.
Disertacija zaključuje, da je za učinkovito vključevanje matematičnega modeliranja v pouk potrebna sistemska podpora, vključno z dodatnim strokovnim usposabljanjem učiteljev, razvojem učnih gradiv ter spremembami v kurikulumu. Poudarja tudi potrebo po nadaljnjih raziskavah, ki bi omogočile globlji vpogled v vplive matematičnega modeliranja na učenje in poučevanje.
Ključne besede: Hrvaška, matematično modeliranje, poučevanje matematike, razredni pouk, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (5,18 MB) |
3. Prepričanja študentov razrednega pouka o konstruktivističnem poučevanju predmeta spoznavanje okolja : magistrsko deloKatarina Stepišnik, 2025, magistrsko delo Opis: Konstruktivizem kot pedagoški pristop poudarja, da učenec znanje oblikuje samostojno, na temelju izkušenj, raziskovanja in socialnih interakcij. Vloga učitelja je predvsem v usmerjanju, spodbujanju mišljenja ter ustvarjanju učnega okolja, ki omogoča aktivno in smiselno učenje. V razrednem pouku, zlasti pri predmetu Spoznavanje okolja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, se konstruktivistični pristopi odražajo v uporabi odprtih vprašanj, raziskovalnih nalog, opazovanja v naravnem okolju, dela v skupinah, problemskega in projektnega učenja. V teoretičnem delu smo predstavili ključne koncepte konstruktivizma in prikazali, kako so ti vključeni v cilje, vsebine in didaktična priporočila za pouk Spoznavanja okolja.
Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, v kateri smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki vključuje lestvico STEBI-B ter izbrane trditve o vlogi učenca in učitelja, analizirali stopnjo strinjanja s konstruktivističnimi pristopi poučevanja. Podatke smo analizirali glede na različne demografske in izkustvene spremenljivke (npr. letnik študija, okolje osnovne šole, osebna naklonjenost do predmeta, dejavnik izkušnje).
Rezultati kažejo, da študenti v veliki meri podpirajo konstruktivistične pristope, pri čemer so razlike v odgovorih statistično značilne predvsem glede na izkušnjo s predmetom in osebno naklonjenost. Ugotovitve nakazujejo, da je ključnega pomena ustrezna priprava bodočih učiteljev na uporabo sodobnih, aktivnih pristopov poučevanja, ki spodbujajo samostojnost, ustvarjalnost in raziskovalno naravnanost učencev.
Ključne besede: konstruktivizem, razredni pouk, Spoznavanje okolja, učiteljeva prepričanja, STEBI-B
Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,54 MB) |
4. Pogledi razrednih učiteljic/učiteljev na vzgojni vidik pouka na daljavoKarmen Mlinar, Mojca Peček, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskave o pouku na daljavo med epidemijo Covid-19 so usmerjene predvsem na njegov izobraževalni vidik; v pričujočem prispevku pa predstavljamo njegov vzgojni vidik. Izsledki v tem okviru opravljene raziskave kažejo, da je večina učiteljic/učiteljev razrednega pouka (n = 71) vzgojne dimenzije zasledovala predvsem nenačrtno. Prevladujeta skrb za medosebne odnose in disciplino, redkeje skrb za motivacijo in počutje učenk/učencev, mnogi se z vzgojo niso posebej ukvarjali. Večina jih ima negativno mnenje o možnostih vzgajanja na daljavo, mnogi verjamejo, da je to predvsem skrb staršev. Zato bi bilo ob ponovitvi pouka na daljavo treba razmisliti o načinih in smernicah vzpostavljanja vzgoje na daljavo.
Ključne besede: pouk na daljavo, vzgoja na daljavo, razredni učitelji/razredne učiteljice, pouk na daljavo, covid-19, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 28.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (384,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Pomen stališč učencev do angleščine za pouk v heterogenih razredihNina Klemen Blatnik, Silva Bratož, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku preučujemo dejavnike, ki prispevajo k oblikovanju stališč učencev do učenja angleščine. Ti predstavljajo pomemben vir informacij pri načrtovanju pouka v heterogenih razredih. V empiričnem delu predstavljamo raziskavo med tretješolci (n = 90), v kateri smo ugotavljali, kako so njihova stališča do angleščine povezana s starostjo, pri kateri so se začeli učiti tujega jezika, spolom, izpostavljenostjo jeziku v domačem okolju in ''pomembnimi drugimi'' (učitelji, starši, sošolci). Rezultati kažejo, da med slednjimi, ki najbolj prispevajo k oblikovanju učenčevih stališč do učenja angleščine, izstopajo učitelji in starši, medtem ko sošolci v tem starostnem obdobju še nimajo pomembne vloge.
Ključne besede: pouk angleščine, učne metode, heterogeni razredi, razredni pouk, stališča do tujih jezikov, tujejezikovna motivacija, pomembni drugi, angleščina kot tuji jezik
Objavljeno v DKUM: 25.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (431,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Poučevanje predmeta šport z vidika kompetenc razrednih učiteljevJurij Planinšec, Črtomir Matejek, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali se učitelji razrednega pouka čutijo dovolj kompetentne za izvajanje predmeta šport ter kako je kompetentnost povezana z delovno dobo in športno dejavnostjo učiteljev. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem namenskem vzorcu 220 učiteljev razrednega pouka. Rezultati kažejo, da učitelji razrednega pouka najvišje vrednotijo kompetence, ki se nanašajo na načrtovanje, organizacijo, izvedbo in evalvacijo pouka športa. Manj kompetentne se čutijo predvsem, ko gre za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v športno vadbo. Športno najbolj dejavni učitelji in tisti z najdaljšo delovno dobo kompetence ocenjujejo višje kot manj športno dejavni učitelji in tisti z manj delovne dobe.
Ključne besede: športna vzgoja, učitelji, strokovno usposabljanje, profesionalni razvoj, razredni pouk, razredni učitelji, predmetno specifične kompetence
Objavljeno v DKUM: 26.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (254,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Ali je spol otroka dejavnik učne uspešnosti v osnovni šoli?Joca Zurc, 2019, izvirni znanstveni članek Opis: Namen raziskave je bil proučiti razlike v učni uspešnosti med učenkami in učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju na reprezentativnem vzorcu osnovnošolskih otrok ter poiskati dejavnike, ki najbolje pojasnjujejo razlike. Raziskava temelji na vzorcu 1783 otrok. Podatki so bili zbrani s standardiziranim vprašalnikom SSRS in analizirani z neparametričnimi statističnimi testi. Rezultati so pokazali, da statistično značilno višjo učno uspešnost dosegajo deklice, zlasti na področju branja, splošnega védenja in motivacije. Razvitost socialnih spretnosti, odsotnost vedenjskih težav in razvojnih primanjkljajev so se pokazali kot najznačilnejši dejavniki učnega uspeha v osnovni šoli. Na razredni stopnji je treba večjo pozornost nameniti razvoju bralnih sposobnosti dečkov.
Ključne besede: razredni pouk, dejavniki učne uspešnosti, razlike med spoloma, socialne spretnosti, vedenjske težave
Objavljeno v DKUM: 10.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,52 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Povezanost med kakovostjo odnosa med učiteljem in učencem ter njegovim sociometričnim položajem v razredu : magistrsko deloKatarina Križan, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali obstaja povezava med dimenzijami odnosa med učiteljem in učencem ter učenčevim sociometričnim položajem. V teoretičnem delu smo predstavili socialni razvoj otrok, opredelili socialne odnose učencev z vrstniki, vpliv vrstniških odnosov na učenca, njegov sociometrični položaj v razredu in razlike v odnosu med spoloma. Nato smo opredelili odnos med učiteljem in učencem, predstavili njegov pomen, načine merjenja ter predstavili načine spodbujanja pozitivnega odnosa. Prav tako smo predstavili povezavo odnosa med učiteljem in učencem z vrstniškimi odnosi. V empiričnem delu smo z učenci (N = 130) izvedli sociometrično preizkušnjo, učitelji (N = 10) pa so izpolnili Lestvico odnosa med učiteljem in učencem. Rezultati so pokazali, da učitelji v povprečju svoj odnos z učenci zaznavajo kot topel in bližnji, kar se kaže z visokimi vrednostmi na dimenziji Bližina in nizkimi vrednostmi na dimenzijah Konflikt ter Odvisnost. Rezultati kažejo, da obstajajo tudi razlike med spoloma, in sicer smo zaznali višje vrednosti dimenzij Bližina in Odvisnost pri učenkah. Ugotovili smo, da več kot polovica učencev v razredu zasede srednji sociometrični položaj, razlik med spoloma pa nismo odkrili. Ugotovili smo tudi povezanost sociometričnega položaja z dimenzijo Konflikt, in sicer so bile največje razlike zaznane pri učencih z nizkim sociometričnim položajem.
Ključne besede: odnos, učitelj, učenec, sociometrični položaj, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 14.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,15 MB) |
9. Upevalne vaje za delo na daljavo : magistrsko deloLucija Praznik, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali pomen upevalnih vaj na razredni stopnji osnovne šole. Hitri razvoj tehnologije in spremembe izobraževalnega okolja, ki jih je povzročila pandemija Covid-19, so ustvarili potrebo po inovativnih pristopih, ki bi omogočali učinkovito učenje na daljavo. V tem kontekstu so se razmahnili poučni videoposnetki. Njihova uporabna vrednost ostaja tudi po normalizaciji razmer. Glavni cilj magistrskega dela je bil izdelati serijo videoposnetkov upevalnih vaj. Videoposnetki so bili zasnovani kot podpora učenju upevalnih vaj na daljavo in v razredu, obsegajo pa tri kategorije: vaje za ogrevanje telesa, dihalne vaje in melodične vaje. Kritična analiza učinkovitosti in uporabnosti izdelanih videoposnetkov je bila izvedena s strani zunanje strokovnjakinje s področja glasbene vzgoje. Recenzija je pokazala, da so videoposnetki dobro zasnovani in uporabni za delo v razredu. Teoretično ozadje, vključeno v posamezne videoposnetke, pa je zaradi svoje kompleksnosti namenjeno predvsem učiteljem. Učence v videoposnetkih pritegnejo predvsem raznolike animacije, s katerimi so prikazani različni ritmični in melodični vzorci.
Ključne besede: osnovnošolsko izobraževanje, razredni pouk, poučevanje na daljavo, upevalne vaje, izobraževalni videoposnetki
Objavljeno v DKUM: 05.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (1,54 MB) |
10. Mnenja in stališča študentov razrednega pouka o generativni umetni inteligenci ChatGPT : magistrsko deloLuka Šprah, 2024, magistrsko delo Opis: Umetna inteligenca, zlasti generativna orodja, kot je ChatGPT, postaja ključna podpora v izobraževanju, saj olajšuje dostop do informacij in izboljšuje analitične ter ustvarjalne procese. Kljub temu odpira vprašanja o zanesljivosti informacij in vplivu na samostojno učenje. Namen raziskave je bil preučiti uporabo ChatGPT med študenti razrednega pouka ter ugotoviti, kako pogosto in za katere naloge ga uporabljajo, katera področja študija ocenjujejo kot primerna za njegovo uporabo in kako ocenjujejo zanesljivost rezultatov.
Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu in je bila izvedena na vzorcu 145 študentov razrednega pouka. Pridobljeni podatki so bili analizirani s statističnimi metodami, pri čemer je bil poudarek na vzorcih uporabe, percepciji zanesljivosti in zaznanem vplivu na študijske kompetence.
Ugotovili smo, da večina študentov uporablja ChatGPT predvsem za pripravo seminarskih nalog in iskanje gradiva. Dobra tretjina študentov popolnoma zaupa rezultatom, dobra polovica študentov pa meni, da orodje pozitivno vpliva na njihovo učinkovitost in produktivnost. Raziskava poudarja potencial ChatGPT za izboljšanje študijskega dela in njegovo praktično vrednost, hkrati pa opozarja na potrebo po kritični in odgovorni uporabi. Ugotovitve prispevajo k razvoju smernic za etično uporabo umetne inteligence v izobraževanju in spodbujajo razpravo o njenem vplivu na pedagoško prakso.
Ključne besede: umetna inteligenca, ChatGPT, tehnologija, razredni pouk, izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 16.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 99
Celotno besedilo (1,37 MB) |
