| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Opažanja učiteljev razrednega pouka o učencih z izraženimi vedenji pozunanjenja in ponotranjenja : magistrsko delo
Nina Domjan, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati opažanja učiteljev razrednega pouka o učencih, ki na razredni stopnji izražajo vedenja pozunanjenja in ponotranjenja. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se osredotočili na predstavitev temeljnih psiholoških konstruktov, povezanih z izbrano temo. Opredelili smo pojem problematičnega vedenja, predstavili pojavne oblike vedenjskih težav, preučili razvojna obdobja ter raziskali dejavnike, ki vplivajo na pojav vedenjskih težav, podrobneje razčlenili pojav vedenjskih težav znotraj razreda ter pojasnili nekaj pristopov/modelov za odzivanje na vedenjske težave. V empiričnem delu smo sestavili spletni vprašalnik za učitelje razrednega pouka, ki je analiziral njihov pogled na učence z vedenjskimi težavami. Preizkusili smo ga na vzorcu 103 učiteljev. Rezultati kažejo, da anketirani učitelji pri učencih med vedenji pozunanjenja najpogosteje zaznavajo težave s pozornostjo, med vedenji ponotranjenja pa nesamostojnost pri opravljanju učnih nalog. Za učitelje je med vedenji pozunanjenja najbolj moteča agresivnost, med vedenji ponotranjenja pa nesamostojnost pri šolskem delu. Na splošno rezultati kažejo, da so vedenja pozunanjenja za učitelje bolj moteča in jih tudi hitreje opazijo. Izkazalo se je, da učitelji opažajo razliko v prisotnosti vedenjskih težav glede na spol učencev. Učitelji določene strategije za odziv na vedenja pozunanjenja in ponotranjenja uporabljajo ne glede na vrsto vedenjskih težav podobno, spet druge raznoliko. Med različnimi modeli za odziv na vedenjske težave učencev anketirani učitelji najbolje poznajo TSV – trening socialnih veščin.
Ključne besede: vedenja pozunanjenja in ponotranjenja, razredni pouk, opažanja učiteljev, vedenjske težave učencev
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (4,10 MB)

2.
Opereta pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole : magistrsko delo
Mojca Zupanič, 2023, magistrsko delo

Opis: Operete na razredni stopnji osnovne šole ne zasledimo, zato smo pripravili magistrsko delo, ki predstavlja le-to. Namen magistrskega dela je izdelava izobraževalnega videoposnetka, ki vključuje predstavitev operete in je prilagojen za pouk glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole. S pomočjo izdelka želimo učencem na poučen in zanimiv način predstaviti zgodovino in značilnosti operete. Predstavitev vsebuje razlago, igro, petje in ples, kar pomeni, da učenci spoznajo tudi klasično petje in odrsko igro. Na zanimiv in učencem približan način opereto predstavimo skozi njeno zgodovino. Teoretični del zajema svetovno in slovensko zgodovino operete, v njem pa so opisani tudi skladatelji in njihova najbolj znana dela. Na podlagi teoretičnih spoznanj je pripravljen scenarij, ki je vključen v empirični del. Vanj je vključena tudi kvalitativna analiza vsebine izobraževalnega videoposnetka in recenzija strokovnjaka, ki poda pozitivno oceno izdelka ter potrdi njegovo uporabnost pri pouku glasbene umetnosti na razredni stopnji osnovne šole.
Ključne besede: opereta, glasbena umetnost, razredni pouk, osnovna šola, izobraževalni videoposnetek
Objavljeno v DKUM: 23.01.2024; Ogledov: 303; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

3.
Vključevanje IKT pri naravoslovnih predmetih na razredni stopnji pred pandemijo in po njej : magistrsko delo
Karolina Cep, 2023, magistrsko delo

Opis: IKT postaja vedno večji del vsakdana in prihodnosti. Kakšna je vloga in vključenost v šolskem prostoru na razredni stopnji, je pokazala pandemija. Učiteljem je prinesla tako pozitivna kot negativna spoznanja uporabe IKT pri posameznih predmetih. Seznanila jih je z različnimi možnostmi, ki jih ponuja in so bile učiteljem pred pandemijo neznane. V empiričnem delu smo z raziskavo, v kateri je sodelovalo 200 učiteljev razrednega pouka, predstavili rezultate uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih pred in po pandemiji. Rezultati so pokazali, da se učitelji najpogosteje za uporabo IKT pri pouku odločijo, ker želijo podati učne vsebine na inovativen način. Kot največjo prednost uporabe IKT pri naravoslovnih predmetih vidijo v motivaciji učencev za učenje. Udeležba dodatnih strokovnih izobraževanj na področju IKT po pandemiji ostaja enako pogosta kot pred pandemijo. Uporaba IKT je pri matematiki, spoznavanju okolja ter naravoslovju in tehniki po pandemiji postala pogosteje uporabljena na tedenski ravni prav tako IKT-orodja. Po pandemiji se učitelji srečujejo z opažanji, da uporaba IKT pri pouku spodbuja več lastne aktivnosti učencev ter da je treba zagotoviti več elektronskih gradiv ter IKT-orodij in aplikacij za usvajanje novih učnih vsebin pri posameznih naravoslovnih predmetih.
Ključne besede: IKT, razredni pouk, matematika, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, pandemija
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 291; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

4.
Odnos mentorjev na osnovnih šolah do opazovalne prakse študentov razrednega pouka : magistrsko delo
Nina Lojen, 2023, magistrsko delo

Opis: Praktično usposabljanje ima pomembno vlogo v izobraževanju bodočih pedagoških delavcev, saj posameznikom omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj, veščin in znanj, ki jih je težko oz. nemogoče pridobiti samo z učenjem teorije. Magistrsko delo nudi vpogled v odnos mentorjev do opazovalne prakse študentov razrednega pouka. V raziskavo smo vključili 178 učiteljev razrednega pouka, ki so zaposleni v osnovnih šolah v Sloveniji. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom. Zanimalo nas je, kakšne so izkušnje učiteljev mentorjev na področju mentorstva, kako se na to pripravijo, katere so naloge mentorja in posledično študenta ter katere so ključne kompetence za uspešno opravljanje mentorstva. Ugotovili smo, da imajo učitelji mentorji v povprečju dobre izkušnje z mentorstvom v okviru opazovalne prakse. Poudarili so, da so navdušeni nad angažiranostjo in samoiniciativnostjo študentov, ki z aktivnim udejstvovanjem v vzgojno-izobraževalnem procesu pridobijo boljši vpogled v učiteljevo delo. Pred pričetkom opazovalne prakse mentorji skupaj s študenti načrtujejo potek izvajanja dejavnosti, pogovorijo se o njihovih pričakovanjih in željah ter možnostih njihove izvedbe. V raziskavi smo nadalje ugotovili, da učitelje mentorje z glavnimi nalogami opazovalne prakse s pisnimi navodili seznani fakulteta, a so kljub temu mentorji svoje poznavanje študentovih nalog ocenili nizko, kar otežuje kakovostno izvedbo praktičnega usposabljanja. Poleg tega je zaskrbljujoča ugotovitev, da se mentorji v zadnjih petih letih v veliki večini niso udeležili izobraževanj s področja mentorstva. Samoocena učiteljev mentorjev kaže, da imajo mentorji razvite strokovne, odnosno-komunikacijske in organizacijsko-administrativne kompetence, torej vse kompetence, ki jih potrebujejo za kakovostno opravljanje svoje mentorske naloge. Rezultati naše raziskave nadalje kažejo, da so študentje svojim mentorjem v pomoč, so samoiniciativni ter se aktivno vključujejo v sam vzgojno-izobraževalni proces, čeprav se to od njih v okviru opazovalne prakse ne pričakuje. Njihova samoangažiranost zagotovo pripomore k temu, da odkrijejo svoja močna in šibka področja ter prepoznajo pravilnost svoje poklicne izbire.
Ključne besede: Opazovalna praksa, praktično usposabljanje, učitelj mentor, mentorstvo, razredni pouk.
Objavljeno v DKUM: 28.09.2023; Ogledov: 301; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

5.
Vključevanje didaktičnih iger v kontekst izvedbe prometnovarnostnih vsebin v 4. in 5. razredu osnovne šole : magistrsko delo
Nuša Mernik, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Vključevanje didaktičnih iger v kontekst izvedbe prometno varnostnih vsebin v 4. in 5. razredu osnovne šole je sestavljeno iz treh delov. V teoretičnem delu smo predstavili promet, vrste prometa, otroka kot udeleženca v prometu in opisali otroka kot pešca in otroka kot kolesarja, opisali vidike prometne varnosti, prometne nesreče in navedli značilnosti otrokovega razvoja z vidika prometne varnosti, navedli vsebine prometne vzgoje pri pouku, opisali igro, uporabo iger pri pouku in predstavili didaktične igre. V empiričnem delu smo s pomočjo empirične raziskave ugotovili, kaj učitelji menijo o vključevanju didaktičnih iger v kontekst prometno varnostnih vsebin. Ugotovili smo, da večina učiteljev vključuje didaktične igre v kontekst izvedbe prometno varnostnih vsebin, da najpogosteje vključujejo igre vlog in igre s pravili, da večina učiteljev izdela svoje didaktične igre in da so vsi sodelujoči učitelji opazili večjo motivacijo učencev za sodelovanje pri didaktičnih igrah. Slaba plat vključevanja didaktičnih iger pa so pomanjkanje časa in problem zagotavljanja discipline in reda v razredu. V praktičnem delu smo zasnovali in preskusili didaktične igre kviz Kolo sreče o prometu, kviz Pravilno ali nepravilno, namizno igro Promet in prometni znaki in karte Poišči par. Igre smo prikazali učencem in ti so jih preizkusili.
Ključne besede: prometna vzgoja, didaktične igre, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 264; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

6.
Razvijanje kompetenc študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru v okviru opravljanja praktičnega pedagoškega usposabljanja : magistrsko delo
Amadeja Lavrenčič, 2023, magistrsko delo

Opis: Praktično pedagoško usposabljanje je ključni element usposabljanja bodočih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Je obdobje oziroma čas, ki ga študentje preživijo na šoli pod vodstvom mentorja. Praktično pedagoško usposabljanje predstavlja v izobraževanju študentov, bodočih učiteljev, integracijo med teoretičnim in praktičnim delom; med znanjem in konkretno izkušnjo. Praktično pedagoško usposabljanje študentu omogoča uvajanje in usposabljanje za željeni poklic. V okviru praktičnega pedagoškega usposabljanja se študent s hospitiranjem, z opazovanjem, s sodelovanjem ali pripravo in z izvedbo učnih nastopov vključuje v sam pouk. Praktično pedagoško usposabljanje je glavna oblika aktivnega študijskega dela; ob koncu opravljenega dela študent spozna ali je ta poklic sposoben opravljati ali ne. Namen raziskave zaključnega dela je ugotoviti uresničitev ciljev študentov v okviru praktičnega usposabljanja; količino in uporabnost novo pridobljenega znanja; ustreznost trajanja praktičnega pedagoškega usposabljanja; pridobivanje sposobnosti. Prav tako želimo raziskati, v kolikšni meri so se izpolnila pričakovanja študentov glede celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja v okviru študijskega programa Razredni pouk. V raziskavi je sodelovalo 239 študentov Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk. Rezultati so pokazali, da študenti trajanje pedagoškega praktičnega usposabljanja večinoma ocenjujejo kot prekratko; prav tako so se njihova pričakovanja glede izvedbe celotnega poteka praktičnega pedagoškega usposabljanja delno izpolnila. Študenti so v okviru raziskovalnega vprašanja o predlogih izboljšanja praktičnega pedagoškega usposabljanja med mnogimi predlogi navedli, da si želijo več prakse, daljšega obdobja prakse in aktivnejšega spodbujanja učiteljev mentorjev k vključevanju v samo izvajanje pedagoškega praktičnega usposabljanja.
Ključne besede: praktično pedagoško usposabljanje, mentor, razredni pouk, kompetence študenta, kompetence učitelja
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Poznavanje teoretičnih vsebin predmeta športna vzgoja študentov razrednega pouka : magistrsko delo
Teja Bavdaž, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Poznavanje teoretičnih vsebin predmeta športna vzgoja študentov razrednega pouka je bil raziskati znanje študentov razrednega pouka o teoretičnih vsebinah pri predmetu športna vzgoja v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju. Zanimale so nas razlike v poznavanju teoretičnih vsebin študentov glede na letnik študija. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 151 študentov, ki so v študijskem letu 2022/23 obiskovali študijski program Razredni pouk na Pedagoški fakulteti v Mariboru, Ljubljani in Kopru. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in jih obdelali v programu SPSS. Razlike v trditvah študentov in letnikom študija, ki ga obiskujejo, smo preverjali s Fisherjevim eksaktnim testom. Statistično značilne razlike smo ugotavljali na stopnji tveganja p < 0,05. Rezultati so pokazali, da študentje razrednega pouka razmeroma dobro poznajo teoretične vsebine športne vzgoje. Boljše znanje se je pokazalo pri teoretičnih vsebinah za prvo vzgojno izobraževalno obdobje, nekoliko slabše pa imajo znanje pri teoretičnih vsebinah za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, predvsem pri vsebini o malih športnih igrah. Ugotovili smo, da se med študenti razrednega pouka pojavljajo statistično značilne razlike v znanju glede na letnik študija. Namreč njihovo teoretično znanje predmeta športna vzgoja se z napredovanjem v letnikih povečuje in izboljšuje oz. nadgrajuje.
Ključne besede: teoretične vsebine, športna vzgoja, osnovna šola, razredni pouk
Objavljeno v DKUM: 01.09.2023; Ogledov: 309; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

8.
Socialna vključenost učenca s posebnimi potrebami v osnovni šoli : magistrsko delo
Anja Santl, 2023, magistrsko delo

Opis: Ljudje smo socialna bitja, potrebujemo drug drugega, da nam zadani cilji v življenju uspejo. Zato je skozi vsa obdobja razvoja pomembno, da imamo občutek pripadnosti določeni skupini, bodisi družini, oddelku vrtca, razredu itd. Občutka pripadnosti morajo biti deležni tudi učenci s posebnimi potrebami, ki obiskujejo osnovno šolo. Ostali vrstniki jih pogosto prepoznajo kot drugačne, naloga učiteljev in drugih otroku pomembnih odraslih v obdobju šolanja je, da jim privzgojimo vrednote, ki so pomembne za inkluzivno družbo. Namen magistrskega dela je raziskati in ugotoviti, kakšna je socialna vključenost učenca s posebnimi potrebami na eni izmed pomurskih osnovnih šol. V teoretičnem delu magistrskega dela je predstavljen slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, opredeljeni so učenci s posebnimi potrebami, predstavljena sta postopek 5 stopenjske pomoči učencem s posebnimi potrebami ter njihova socialna vključenost. V empiričnem delu smo na podlagi deskriptivne študije primera raziskali socialno vključenost učenca s posebnimi potrebami v 3. razredu osnovne šole. Rezultati so pokazali, da je učenec v vrstniški skupini prezrt, a se v oddelku dobro počuti. Sošolci ga vključujejo v pogovore in igro. Ob koncu magistrskega dela so predstavljeni primeri socialnih in psihosocialnih interaktivnih iger za razvoj socialnih veščin, ki omogočajo večjo povezanost skupine in osebnostno ter socialno rast vsakega posameznika.
Ključne besede: socialna vključenost, osnovna šola, razredni pouk, učenec s posebnimi potrebami, študija primera
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 377; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

9.
Pedagoška praksa študentov razrednega pouka naosnovnih šolah v času epidemije covid- 19 (sars-cov-2) : magistrsko delo
Lucija Božnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V času epidemije je pouk na vseh osnovnih šolah v Republiki Sloveniji potekal na daljavo, zato so študentje strnjeno pedagoško prakso opravljali na daljavo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, katere namen je bil pridobiti mnenje študentov glede sodelovanja in odnosa z mentorjem v času prakse na daljavo, načina izvedbe pouka pri predmetih SPO in DRU, ter uporabe metod dela in komunikacije med učenci in učiteljem pri omenjenih predmetih, ter vključenosti študentov in njihovih izkušenj glede prakse na daljavo. V raziskavo so bili zajeti študentje, ki so v študijskem letu 2019/20 obiskovali 4. letnik 1. stopnje študijske smeri Razredni pouk na Univerzi v Mariboru in Univerzi v Ljubljani. Ugotovili smo, da je večina študentov, ki so z mentorjem imeli neformalen odnos, mnenja, da je mentorju bila v pomoč, med študenti, ki so pa z mentorjem imeli formalen odnos, pa je ta delež nižji. Študentje, ki so z mentorjem imeli formalen odnos, so v večji meri pogrešali več komunikacije in več povratnih informacij v primerjavi s tistimi, ki so imeli neformalen odnos. Za večino študentov je praksa na daljavo bila pozitivna izkušnja kar se tiče sodelovanja z mentorjem. Ugotovili smo, da so se študentje obeh fakultet pretežno strinjali s tem, da je praksa na daljavo bila koristna.
Ključne besede: pedagoška praksa, mentorstvo, pouk na daljavo, razredni pouk, epidemija, covid-19 (SARS-CoV-2)
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 1060; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

10.
Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju
2021, znanstvena monografija

Opis: Znanstvena monografija o poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (DTJ) za otroke priseljence, ki so zaradi svojih jezikovnih in kulturoloških posebnosti v neugodnem položaju v primerjavi z vrstniki, je zasnovana transdisciplinarno in prinaša razprave s področja humanistike, družboslovja, naravoslovja in umetniških disciplin, ki se z različnih vidikov lotevajo poučevanja slovenščine kot DTJ. V monografiji je objavljenih 16 poglavij, ki so razdeljena v 3 smiselne celote: Poučevanje jezika in medkulturnost, ki predstavlja medkulturnost, didaktična načela, razvojne značilnosti otrok ter metod dela z otroki priseljenci; v drugem delu monografije, poimenovanem Jezik o jeziku, so poglavja o razvijanju in spodbujanju jezikovnih kompetenc ter medkulturne zmožnosti; tretji del, Jezik različnih področij dejavnosti in predmetnih področij, so poglavja, ki se navezujejo na matematiko, naravoslovje in umetnost.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, predšolska vzgoja, razredni pouk, medkulturnost, transdisciplinarnost
Objavljeno v DKUM: 26.07.2021; Ogledov: 1329; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (13,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 14.66 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici