| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju
2021, zbornik

Opis: Znanstvena monografija o poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (DTJ) za otroke priseljence, ki so zaradi svojih jezikovnih in kulturoloških posebnosti v neugodnem položaju v primerjavi z vrstniki, je zasnovana transdisciplinarno in prinaša razprave s področja humanistike, družboslovja, naravoslovja in umetniških disciplin, ki se z različnih vidikov lotevajo poučevanja slovenščine kot DTJ. V monografiji je objavljenih 16 poglavij, ki so razdeljena v 3 smiselne celote: Poučevanje jezika in medkulturnost, ki predstavlja medkulturnost, didaktična načela, razvojne značilnosti otrok ter metod dela z otroki priseljenci; v drugem delu monografije, poimenovanem Jezik o jeziku, so poglavja o razvijanju in spodbujanju jezikovnih kompetenc ter medkulturne zmožnosti; tretji del, Jezik različnih področij dejavnosti in predmetnih področij, so poglavja, ki se navezujejo na matematiko, naravoslovje in umetnost.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, predšolska vzgoja, razredni pouk, medkulturnost, transdisciplinarnost
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 214; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (13,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
UPORABA MATEMATIČNEGA DNEVNIKA NA RAZREDNI STOPNJI
Blažka Miklič, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati uporabo matematičnega dnevnika pri četrtošolcih. Ugotoviti smo želeli ali pisno izražanje pri matematiki vpliva na učenčevo matematično uspešnost. Teoretični del vključuje izsledke raziskav, različna področja aktivnosti in tipe pisanja dnevnika ter prednosti in strategije pisanja pri matematiki. Predstavili smo vrste nalog, tako imenovane spodbudne tipe nalog, za pisanje matematičnega dnevnika. Te naloge smo v obliki navodil vključili v matematični dnevnik. V empiričnem delu je predstavljena metodologija, potek raziskave in analiza rezultatov. Raziskava je temeljila na eksperimentalni metodi znanstvenega raziskovanja in vanjo sta bila vključena dva razreda četrtošolcev. Pedagoški eksperiment je trajal osem tednov. Na začetku in na koncu eksperimenta sta se izvedla predtest in potest. Tako smo na podlagi predtesta in potesta primerjali uspešnost pri matematiki med razredoma oziroma med eksperimentalno in kontrolno skupino. V vmesnem času se je v eksperimentalni skupini uvedel matematični dnevnik, ki smo ga v empiričnem delu analizirali po nalogah, pri čemer smo dali poudarek na razumevanju nalog in refleksiji. Rezultati raziskave so pokazali, da je bil v eksperimentalni skupini zaznan napredek v znanju, vendar manjši kot v kontrolni skupini. Rezultati so nas presenetili, saj nismo pričakovali, da bo v skupini, ki ni uporabljala matematičnega dnevnika, napredek večji. Zaradi pozitivnih izsledkov drugih študij in na podlagi naše raziskave smo predlagali izboljšave, ki bi kvalitetno vplivale na uporabo matematičnega dnevnika v razredu.
Ključne besede: matematični dnevnik, razredni pouk, pedagoški eksperiment, predtest, potest
Objavljeno: 22.12.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

3.
Samoocena prodobljenih kompetenc študentov razrednega pouka
Martina Potrč, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Samoocena pridobljenih kompetenc študentov razrednega pouka je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen teoretičnega dela je bil pridobiti znanje o kompetencah, jih proučiti in opredeliti sam pojem kompetenc ter opredeliti kompetence učiteljev. V nadaljevanju smo opisali kompetence v študijskem programu 1. in 2. stopnje Razredni pouk, ki ga izvaja Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru. Pregledali in predstavili smo tudi študijska programa Razredni pouk drugih dveh pedagoških fakultet v Republiki Sloveniji. Namen empiričnega dela je bil raziskati samooceno študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru do pridobljenih splošnih in predmetno-specifičnih kompetenc, zapisanih v študijskem programu Razredni pouk. Zanimalo nas je, ali je posamezna kompetenca študentom tekom študija pomembna ali ne. V zapisu kompetenc, ki bi jih naj študent med študijem na 1. in 2. stopnji usvojil, ne prihaja do razlik v pomenu, zato smo analizirali kompetence, zapisane v študijskem programu prve stopnje. Za raziskovanje na področju kompetenc ob koncu študija učiteljev razrednega pouka smo se odločili, ker se zavedamo, kako pomembne so dane kompetence, ki bi jih naj posameznik tekom študija usvojil, saj bo kasneje kos različnim situacijam pri opravljanju njegova dela. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 113 študentov razrednega pouka na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Rezultati kažejo, da so študentje med študijem in skozi opravljeno praktično usposabljanje večino posameznih kompetenc pridobili. Po mnenju študentov nista bili pridobljeni 2 kompetenci iz sklopa predmetno-specifičnih kompetenc. To sta 10. kompetenca, ki od študentov pričakuje organizacijske in vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju, in 15. kompetenca, ki od študentov pričakuje kompetentnost za pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine. Menimo, da je največji problem med študijem premalo praktičnega usposabljanja, kjer bi se študentje kot bodoči učitelji z danimi kompetencami, ki so jih predhodno obravnavali frontalno in s snovjo, podano na fakulteti, soočili tudi med praktičnim usposabljanjem, nastopi in hospitacijo v razredu. Zanimala nas je tudi pomembnost posamezne kompetence, torej ali se študentom sploh zdi smiselno in pomembno pridobiti dane kompetence. Po mnenju študentov vse kompetence ocenjujejo kot pomembne, zato lahko tudi hipoteze potrdimo. Študentje se zavedajo, da so kompetence za kakovostno poučevanje še kako dobrodošle in nujno pomembne.
Ključne besede: kompetence, študenti, učitelj, razredni pouk
Objavljeno: 17.12.2020; Ogledov: 311; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

4.
Svetlobno onesnaženje - didaktične aplikacije za razredni pouk
Nika Mirnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirično-aplikativni del. V prvem delu smo na podlagi literature in virov pojasnili pojme, povezane s svetlobnim onesnaženjem. Drugi del je sestavljen iz empiričnega in aplikativnega dela. V njem smo analizirali učne načrte, izbrane učbenike in delovne zvezke pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika ter družba. Osredotočili smo se na učne cilje, vsebine in naloge, ki so vezani na okolje in svetlobno onesnaženje. Ugotovili smo, da učni načrt za spoznavanje okolja vsebuje največ takih ciljev. Ob analizi učbenikov in delovnih zvezkov smo ugotovili, da največ aktualnih vsebin vsebujeta učbenik in delovni zvezek za peti razred pri predmetu naravoslovje in tehnika. Izdelali in predstavili smo šest didaktičnih aplikacij za razredni pouk na aktualno tematiko, ki so primerne za poučevanje vseh razredov na razredni stopnji, in sicer dramatizacije Zvezdni ples, V svetlem gozdu, Upor proti svetlobi, Sporna svetilka, pravljico Veličastna drevesa in slikanico V svetlem gozdu. V tem delu so zajeti tudi rezultati evalvacij učiteljev in učencev po eksperimentalnem preizkusu aplikacij. Ugotovili smo, da izdelane didaktične aplikacije zelo pozitivno vrednotijo.
Ključne besede: Svetlobno onesnaženje, didaktične aplikacije, razredni pouk, osnovna šola
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 494; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

5.
Poučevanje izven učilnice pri predmetu spoznavanje okolja v prvem razredu na področju Goričkega
Monika Tušek, 2018, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu je bil glavni namen ugotoviti, kako pogosto in na kak način se učitelji prvih razredov pri predmetu spoznavanje okolja na področju Goričkega poslužujejo pouka zunaj učilnice. Naloga je sestavljena iz teoretičnega, empiričnega in praktičnega dela. Teoretični del se razdeli na pedagoško-didaktični, psihološki in geografsko zgodovinski sklop. V pedagoško-didaktičnem sklopu bomo predstavili predmet spoznavanje okolja in podrobneje opisali teorijo v povezavi z izkustvenim učenjem. V sam opis so zajete metode, faze, načela, cilji, okoliščine in vodenje izkustvenega učenja. V nadaljevanju bomo opisali tudi pouk na prostem in se pri tem osredotočili tudi na prednosti in slabosti tovrstnega pouka. Psihološki sklop je namenjen grobemu opisu obdobju srednjega otroštva. Geografsko-zgodovinski sklop pa se navezuje na pokrajino Goričko, ki se nanaša na praktični del magistrske naloge. V empiričnem delu magistrske naloge so predstavljene analize rezultatov raziskave, ki je bila izvedena po goričkih osnovnih šolah, v katero je bilo zajetih deset učiteljev, ki poučujejo prvi razred. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, na kak način in kako pogosto se učitelji poslužujejo pouka zunaj učilnice pri predmetu spoznavanje okolja in kakšne pozitivne učinke tovrstni pouk doprinese učencem. Prav tako smo raziskali in analizirali potrjene učbeniške komplete prvih razredov za predmet spoznavanje okolja in proučili, v kolikšni meri so zastopane in predlagane dejavnosti za izvajanje pouka zunaj učilnice. Rezultati empirične raziskave ponazarjajo, da se učitelji prvih razredov poslužujejo poučevanja izven učilnice vsaj enkrat na teden. Navajajo, da ima tovrstni pouk pozitivne učinke na učence v smislu boljše zapomnitve snovi – trajnejšo znanje, uporaba in izraba učenčevih čutil, v ospredje pa so izpostavili tudi povečano motivacijo pri učencih. Učitelji imajo na splošno pozitiven odnos do poučevanja izven učilnice, saj je za učence bolj zanimivo, boljša zapomnitev, pridobivanje izkušenj in drugo. Rezultati nakazujejo, da se učitelji v primeru slabega vremena ne odločajo poučevati zunaj, obenem pa polovica vprašanih trdi, da šolska okolica v njihovih krajih ni primerna za pouk izven šolskih klopi. Na podlagi empiričnih rezultatov smo v praktičnem delu magistrske naloge izdelali primer modela za pouk zunaj učilnice v prvem razredu pri predmetu spoznavanje okolja. Učni model je pripravljen na način, da ga lahko učitelji prakticirajo izven učilnice, s čimer smo želeli nagovoriti učitelje, da je izkustveno učenje pri predmetu spoznavanje okolja izredno pomembno in skorajda neizbežno.
Ključne besede: razredni pouk, prvi razred, spoznavanje okolja, izkustveno učenje, poučevanje izven učilnice.
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 879; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

6.
Značilnosti metode razlage na razredni stopnji osnovne šole
Martina Sinkovič, 2011, strokovni članek

Opis: V članku je predstavljena metoda razlage v osnovni šoli. V teoretičnem delu so predstavljeni pojem pouka in pouk kot komunikacijski proces ter učne metode pri pouku. Podrobneje so predstavljeni metoda razlage, njene značilnosti, vrste oz. načini razlage, prednosti in slabosti te metode ter napotki za kakovostno razlago. Predstavljeno je tudi opazovanje pouka kot eden izmed načinov spremljanja pouka. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena na osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško - tri tedne smo opazovali pouk v 2. razredu pri treh predmetih ter zapisovali ugotovitve. Ugotavljali smo, koliko je metoda razlage zastopana na razredni stopnji osnovne šole. Zanimalo nas je tudi, ali se s katerimi metodami pri pouku kombinira, kako je ta kombinacija uspešna ter koliko časa metoda razlage pri določenih šolskih urah traja. Spremljanje pouka je potekalo s pomočjo opazovalnega lista.
Ključne besede: metodika, učne metode, razlaga, opazovanje pouka, razredni pouk, osnovne šole
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 875; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (69,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Študentje razrednega pouka in njihovo pojmovanje različnih razsežnosti naravoslovja
Simona Hribar, Samo Fošnarič, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku proučujemo stališča študentov razrednega pouka do različnih razsežnosti pojmovanja naravoslovja. Raziskava je temeljila na študentih razrednega pouka pedagoških fakultet v Sloveniji (N = 276). Preverjali smo obstoj razlik glede na študente prvih in četrtih letnikov ter obstoj razlik glede na okolico in korelacijo med različnimi razsežnostmi. Rezultate smo primerjali tudi z ugotovitvami tujih raziskav, narejenih v ZDA in Južni Koreji. Primerjalno med različnimi državami smo ugotovili oblikovanje različnih profilov bodočih učiteljev razrednega pouka, med pedagoškimi fakultetami v Sloveniji pa bistvenih razlik v oblikovanju profilov bodočih učiteljev razrednega pouka nismo odkrili. Ugotavljamo, da se programi za bodoče učitelje razrednega pouka v Sloveniji in v primerjanih državah razlikujejo predvsem v organizaciji, vsebini, strukturi in ravnotežju posameznih naravoslovnih vsebin. Takšna raznolikost vsekakor mora vplivati na samo razumevanje in odnos študentov do naravoslovnih znanosti.
Ključne besede: študentje, razredni pouk, naravoslovje, pojmovanje znanosti
Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 504; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (186,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Razvoj in uporaba didaktičnih iger pri izvedbi prometno-varnostnih vsebin v 4. razredu
Tjaša Lebar, 2017, magistrsko delo

Opis: Didaktična igra je igra, ki ima zastavljene določene cilje iz nacionalnega učnega načrta in je lahko zelo v pomoč v učnem procesu. Učenci so bolj motivirani in vključeni v poučevanje. O prometu je veliko napisanega, vendar se premalo zavedamo, kako pomembni smo v prometu, še posebej otroci. Da bi jih spodbudili k razmišljanju o tem, kako se pravilno vesti v prometu, smo jim pripravili štiri različne didaktične igre s prometno-varnostnimi vsebinami. V teoretičnem delu smo najprej opredelili, kaj je promet, katere cilje zajema prometna vzgoja, kako pomembni so otroci v prometu ter program prometne vzgoje v izobraževanju. Nato smo se osredotočili na tri učne predmete, in sicer na predmet spoznavanje okolja, predmet naravoslovje in tehnika ter predmet družba. Vsak predmet smo najprej opredelili, nato še opisali splošne cilje. Sledi kognitivni razvoj otroka s poudarkom na predoperacionalni stopnji in stopnji konkretno logičnega mišljenja. Potem smo opisali igro ter njen pomen, izpostavili smo pomen didaktičnih iger, opisali nekaj teorij o igrah, njene elemente in vrste. Za na konec smo zapisali še nekaj o igračah ter njihovih zahtevah. V praktičnem delu smo predstavili osem didaktičnih iger domače izdelave z vsemi učnimi cilji, medpredmetnimi povezavami, pravili in fotografijami. Štiri od teh iger smo tudi izvedli v 4. razredu osnovne šole, ostale štiri so samo kot dodatek in za izvedbo za vnaprej. Namen je bil razviti didaktične igre in jih skozi specifične metode proučiti in ugotoviti, kako učenci sprejemajo takšen način dela. Odziv učencev je bil izjemno pozitiven, kar smo izvedeli preko anonimnega vprašalnika.
Ključne besede: razredni pouk, prometna vzgoja, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, družba, didaktična igra.
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 1431; Prenosov: 356
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

9.
Stališča študentov razrednega pouka do zdravstvene vzgoje
Samo Jan, 2017, magistrsko delo

Opis: Zdravje je tisto, ki v našem življenju predstavlja predpogoj za vse naše početje. Le zdravi smo lahko produktivni – s produktivnostjo pa se čutimo koristne in s tem dajemo našemu življenju smisel. Za čim večjo produktivnost moramo vedeti, kako zdravje ohranjati, tako v preventivi kot kurativi. Poleg ohranjanja lastnega zdravja je naša dolžnost, da pomagamo sočloveku in s svojimi dejanji pripomoremo tudi k boljšemu splošnemu zdravju. Še posebej pomembna je vloga ljudi, ki so odgovorni za najranljivejšo skupino družbe, otroke. To so med drugim učitelji razrednega pouka, ki se v sklopu vzgojno-izobraževalnega procesa vsak dan srečujejo z najmlajšimi. Kjer je veliko ljudi, je tudi veliko možnosti, da pride do ogrožanja zdravja. Učitelji zakonsko odgovarjajo za vse sodelujoče v vzgojno-izobraževalnem procesu, vse to pa je razlog, da bi morali biti dobro podkovani z znanjem s področja zdravstvene vzgoje. V primarnem delu raziskave nas je zanimalo, kako študenti, ki zaključujejo dodiplomski študij razrednega pouka v Sloveniji, pojmujejo zdravstveno vzgojo, kakšna so njihova stališča do zdravstvene vzgoje, kakšna je njihova ocena o pridobljenem znanju s tega področja ter katera področja prve pomoči se jim zdijo najpomembnejša. V drugem delu raziskave smo se posvetili iskanju vsebin, povezanih z zdravstveno vzgojo na študijskih programih razrednega pouka v Sloveniji. Primerjali smo cilje, kompetence, predmetnike in nabor izbirnih predmetov na omenjenih študijskih programih. V tretjem delu raziskave smo na treh naključno izbranih osnovnih šolah preverjali, ali vodijo evidenco o poškodbah, ali imajo za to izdelan zapisnik, kakšno je bilo število poškodb v obdobju preteklih 5 let ter do kakšnih poškodb prihaja. Prišli smo do (pričakovanih) ugotovitev, da študenti razrednega pouka v Sloveniji po študiju čutijo pomanjkanje pridobljenih znanj s področja zdravstvene vzgoje. Poleg tega se strinjajo, da bi tak predmet moral biti v študijskem predmetniku razrednega pouka, saj se trenutno ne čutijo sposobne ukrepati v primeru poškodbe otroka. Pri primerjavi študijskih programov razrednega pouka skoraj ni zaslediti vsebin s področja zdravstvene vzgoje, velika odstopanja med fakultetami smo opazili tudi pri naboru izbirnih predmetov. Osnovne šole s pomočjo zapisnikov vodijo evidenco o poškodbah. Število poškodb se z vsakim letom povečuje, prihaja pa do raznovrstnih poškodb, ki od odgovornih zahtevajo usposobljenost na področju zdravstvene vzgoje.
Ključne besede: zdravje, zdravstvena vzgoja, prva pomoč, poškodba, razredni pouk, zakonodaja
Objavljeno: 25.05.2017; Ogledov: 822; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

10.
Refleksija študentov razrednega pouka o usposobljenosti za medpredmetno povezovanje
Lea Florjanič, 2017, magistrsko delo

Opis: Medpredmetno povezovanje predstavlja pomemben koncept v osnovni šoli, predvsem na razredni stopnji. Učencem med drugim omogoča kakovostno usvajanje novih učnih vsebin, višjo stopnjo razumevanja ter prenos nekaterih znanj in veščin tako med predmeti kot tudi v življenje. Magistrsko delo z naslovom Refleksija študentov razrednega pouka o usposobljenosti za medpredmetno povezovanje sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo predstavili pojme, kratek zgodovinski pregled, nekatere didaktične značilnosti medpredmetnega povezovanja, zraven tega pa smo pregledali še, kaj o medpredmetnem povezovanju piše v učnem načrtu za spoznavanje okolja in kaj je zapisano v nekaterih raziskavah o medpredmetnem povezovanju. V empiričnem delu nas je zanimalo mnenje slovenskih študentov o medpredmetnem povezovanju. Raziskava temelji na študentih mariborske, ljubljanske in primorske fakultete, ki so tekom študijskega leta 2016/2017 obiskovali 2. stopnjo razrednega pouka bolonjskega študija. Ugotavljamo, da se sicer študentom medpredmetno povezovanje na razredni stopnji zdi pomembno, a se ga tekom študija največkrat poslužujejo le včasih. Prav tako ugotavljamo, da študentje iz mariborske in ljubljanske fakultete dobijo največ informacij o medpredmetnem povezovanju na fakulteti, študentje iz primorske fakultete pa na praktičnem usposabljanju. Ne glede na rezultate bi si večina študentov želela pridobiti več informacij o medpredmetnem povezovanju v času izobraževanja na fakulteti. Pri vsebinskem in procesnem vidiku ugotavljamo, da ju študentje sicer poznajo, vendar je poznavanje procesnega vidika medpredmetnega povezovanja in usposobljenost študentov zanj bistveno slabša kot za vsebinski vidik.
Ključne besede: refleksija, študentje, razredni pouk, usposobljenost, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 18.04.2017; Ogledov: 1287; Prenosov: 211
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici