| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 65
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključenost narodnozabavne glasbe v pouk glasbene umetnosti
Andrej Munda, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujemo, kako je narodnozabavna glasba vključena v Učni načrt za glasbeno umetnost, kako pogosto jo učitelji razrednega pouka vključujejo v pouk glasbene umetnosti ter ali je večina narodnozabavnih skladbe primerna za vključevanje v pouk glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju. V raziskavo smo vključili 70 slovenskih osnovnih šol; odzvalo se jih je 33, in sicer 131 učiteljev glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju. Proučili smo, ali stališča učiteljev, njihova delovna doba ter okolje poučevanja vplivajo na vključitev narodnozabavne glasbe v pouk glasbene umetnosti. Ker učni načrt ne vsebuje učnih ciljev, ki bi se neposredno nanašali na narodnozabavno glasbo, smo z opravljeno raziskavo ugotavljali, katere narodnozabavne skladbe so po mnenju učiteljev razrednega pouka primerne za vključevanje v pouk glasbene umetnosti v prvem in drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Ugotovili smo, da ne glede na to, ali učitelji narodnozabavno glasbo spremljajo ali ne, menijo, da bi se morala vključevati v pouk glasbene umetnosti, čeprav jih tega ne počne veliko. Z raziskavo smo tudi ugotovili, da so učitelji med ponujenimi skladbami kot najbolj primerno izbrali Čebelar Ansambla Lojzeta Slaka, najmanj primerno pa Adijo madam Poskočnih muzikantov.
Ključne besede: narodnozabavna glasba, pouk glasbene umetnosti, glasbena analiza, razredna stopnja
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (908,91 KB)

2.
Obravnava in izvedba muzikala v 4. in 5. razredu osnovne šole
Maja Sitar, 2021, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili glasbeno obliko muzikal, danes poznano po celem svetu. Predstavili smo njegove začetke, razvoj ter njegovo vlogo danes. V empiričnem delu smo želeli raziskati, ali učitelji razrednega pouka, ki poučujejo v 4. in 5. razredu, pri pouku glasbene umetnosti obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal. V raziskavi je sodelovalo 100 osnovnošolskih učiteljev 4. in 5. razreda. Podatke smo zbirali v mesecu septembru 2020 s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil ustvarjen v aplikaciji za spletno anketiranje 1ka. Podatke smo statistično obdelali v programu SPSS. S pomočjo tabel smo prikazali dobljene rezultate in jih interpretirali. Odgovore na odprta vprašanja smo kategorizirali, kategorije smo nato tabelarično predstavili. Pri analizi rezultatov smo uporabili naslednje statistične metode: absolutne (f) in odstotne frekvence (f %), ꭓ² preizkus hipoteze in Kullbackov test. Rezultati so pokazali, da je izvedba muzikala odvisna od okolja poučevanja učitelja. Ugotovili smo, da poučevanje, izvedba in število ur, ki jih učitelji namenijo obravnavi in izvedbi muzikala, niso odvisni od starostne skupine učitelja. Raziskava je pokazala, da učitelji na razredni stopnji obravnavajo in izvajajo glasbeno obliko muzikal.
Ključne besede: glasbena umetnost, muzikal, obravnava in izvedba muzikala, muzikal za otroke, razredna stopnja
Objavljeno: 25.01.2021; Ogledov: 255; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

3.
Naravoslovna učilnica na prostem kot prostor za izvajanje naravoslovno – tehničnih vsebin na razredni stopnji
Tamara Goričan, 2020, magistrsko delo

Opis: Želja po vedenju uporabnosti naravoslovne učilnice na prostem je nastala iz zanimanja po raziskovanju drugačnih pristopov k učenju in uporabnosti izkustvenega učenja, ki je pomemben del otrokovega učnega procesa. Čeprav je teorija o izkustvenem učenju že zelo stara, šele danes lahko vidimo njene vplive v našem šolstvu. Generacije učiteljev se menjajo in z vsakim letom pride nova oseba in nove ideje v šolski okoliš. Izkustveno učenje postaja pomembna komponenta pri sestavljanju znanja učencev in posledično odgovornosti učiteljev. Naše zaključno delo je sestavljeno pretežno iz dveh glavnih delov, kot sta teoretični in empirični, na koncu pa manj obsežnejši praktični del. Teoretičnega dela smo se lotili obširno in zapisali trditve, ki so do sedaj že bile ugotovljene na podlagi izkustvenega učenja in učenja na prostem v naravoslovni učilnici. Pojasnili smo pomembne učinke, ki jih imata narava in okolje na otroka, na njegov razvoj, tako psihičen kot fizičen. Poglobili smo se v naš učni načrt dveh predmetov, spoznavanja okolja ter naravoslovja in tehnike. Pregledali navedene vsebine in jih skušali umestiti in primerjati z uporabo le- teh v naravoslovni učilnici na prostem. Da bi dobili potrditve navedene teorije, smo si v empiričnem delu zastavili kar nekaj raziskovalnih vprašanj, o odnosu učiteljev in učencev do uporabe naravoslovne učilnice na prostem pri predmetih spoznavanje okolja ter naravoslovja in tehnike. S pridobljenimi rezultati preko anketnega vprašalnika smo nato odgovorili na naša raziskovalna vprašanja, ki so podala vpogled v uporabnost naravoslovne učilnice na prostem in izkustvenega učenja.
Ključne besede: razredna stopnja, izkustveno učenje, naravoslovna učilnica na prostem, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 310; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

4.
Uporaba metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnji
Urška Veber, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnji. V teoretičnem delu so predstavljene metode in oblike poučevanja skozi vzgojno-izobraževalni proces ter metode poučevanja v sklopu glasbene umetnosti na razredni stopnji. Opredeljen je tudi pojem ADHD, definicija motnje, značilnosti in osebnostne lastnosti otrok z motnjo, vključevanje otroka z ADHD v redno osnovno šolo ter povezava motnje ADHD z glasbo. V empiričnem delu pa smo raziskali, kako pogosto učitelji uporabljajo metode in oblike poučevanja glasbene umetnosti, kadar je v oddelku prisoten učenec z ADHD, kako pogosto učenci z ADHD izražajo lastnosti, ki so značilne za motnjo, ter kako pogost je pojav specifičnih šolskih težav, kot tudi specifičnih težav, povezanih z metodami poučevanja. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na primarno motnjo, spol in razred učenca. V raziskavi je sodelovalo 95 učiteljev, ki poučujejo ali so poučevali učenca z ADHD glasbeno umetnost na razredni stopnji. Rezultati raziskave so pokazali, da med učenci z ADHD ne obstajajo statistično pomembne razlike v uporabi metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti glede na primarno motnjo, spol in razred. Kljub temu smo ugotovili, da učenci z motnjo hiperaktivnosti pogosteje izražajo proučevane lastnosti, prav tako se pri njih pogosteje pojavljajo specifične šolske, kot tudi specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Učitelji ob prisotnosti učenca z motnjo hiperaktivnosti nekatere metode poučevanja glasbene umetnosti uporabljajo pogosteje kot ob prisotnosti učenca z motnjo pozornosti. Primerjava učencev glede na spol je pokazala, da se pri dečkih v primerjavi z deklicami pogosteje pojavljajo specifične šolske težave ter specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Primerjava učencev glede na razred je pokazala, da lahko v skoraj enaki meri pri posameznem razredu izpostavimo nekatere izmed specifičnih težav.
Ključne besede: metode in oblike glasbenega poučevanja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti, ADHD, glasbena umetnost, razredna stopnja
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 359; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

5.
Formativno ocenjevanje naravoslovnih vsebin na razredni stopnji OŠ Pesnica
Tamara Loparič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Formativno ocenjevanju naravoslovnih vsebin na razredni stopnji OŠ Pesnica je sestavljena iz dveh delov (teoretičnega in empiričnega). V teoretičnem delu so trije sklopi – naravoslovni (pojasnjuje kaj je naravoslovje in na čem temelji), didaktičen (predstavljena sta pisno in ustno ocenjevanje znanja ter preverjanje in ocenjevanje naravoslovja) in geografski sklop (predstavljen je kraj Pesnica oziroma osnovna šola Pesnica ter njena podružnična šola Pernica, kjer je potekala empirična raziskava). V empiričnem delu so predstavljeni izsledki empirične raziskave, ki je bila narejena s pomočjo odprtega intervjuja med razrednimi učiteljicami in katere namen je bil ugotoviti kakšen odnos imajo do formativnega spremljanja in na kakšen način ga izvajajo.
Ključne besede: naravoslovje, razredna stopnja, preverjanje in ocenjevanje, formativno spremljanje.
Objavljeno: 06.02.2020; Ogledov: 518; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

6.
Razvoj idej za realizacijo tehniških dni na razredni stopnji Osnovne šole Zreče
Vanesa Kovše, 2019, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrske naloge smo z intervjuvanjem učiteljic od prvega do petega razreda raziskovali tehniške dni na razredni stopnji Osnovne šole Zreče. Naš glavni namen je bil ugotoviti, katera gradiva, orodja in postopke uporabljajo pri izvedbi tehniških dni, kaj jih ovira pri kakovostni izvedbi in ali so zadovoljni z ročnimi spretnostmi otrok. Ugotovili smo, da so učitelji zelo nezadovoljni z ročnimi spretnostmi otrok, prav tako pa z njihovo vztrajnostjo, ki je žal premajhna. Učenci so z izdelki prehitro zadovoljni. Prav tako pa smo ugotovili, da niso dovolj samokritični. V vseh razredih tekom tehniških dni izdelujejo razne izdelke za novoletno tržnico in materinski dan, in sicer iz gline in modelirne mase, kar pa se nam zdi, da je bolj primerno za ure likovne umetnosti. Zato smo se v praktičnem delu usmerili v širjenje gradiv in predvsem tehniških postopkov in predlagali ideje za tehniške dni. Tako bi učenci spoznali več različnih gradiv in postopkov, s tem pa bi širili ročne spretnosti, ki so dandanes velik problem moderne družbe.
Ključne besede: tehniški dan, razredna stopnja, ročne spretnosti, delovna gradiva
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 491; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

7.
Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole
Lara Grešovnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Z magistrskim delom Primerjava likovnih sposobnosti med učenci na razredni stopnji osnovne šole smo želeli preveriti razlike v likovnem razvoju med učenci 2. in učenci 5. razreda. Predvsem smo želeli ugotoviti, ali med učenci različne starosti in spola obstajajo razlike na oblikovnem ter ustvarjalnem nivoju likovnega izražanja. Naša pozornost je bila usmerjena na dejavnike oblikovnega in dejavnike ustvarjalnega razvoja. Le-te smo spremljali s testiranjem učencev. Testne risbe smo komisijsko ocenili. Rezultate smo obdelali z deskriptivno statistiko, za ugotavljanje razlik z vidika starosti in spola učencev pa smo uporabili t-test za neodvisne vzorce. Vzorec je zajemal učence 2. in 5. razredov osnovne šole, skupno 91 učencev. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da so učenci 5. razreda z vidika oblikovnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 2. razreda, medtem ko so učenci 2. razreda z vidika ustvarjalnega razvoja dosegli boljše rezultate od učencev 5. razreda. Tako na oblikovnem kot tudi na ustvarjalnem nivoju nismo ugotovili razlik med spoloma. Dobljeni podatki predstavljajo pomemben uvid v oblikovni razvoj. Če pogledamo ustvarjalni razvoj, pa lahko rečemo, da se deloma tudi potrdi predpostavka, da so mlajši učenci bolj spontani in neobremenjeni z zunanjimi vplivi. Prav gotovo spoznanja naše raziskave lahko pomembno vplivajo na razumevanje likovnega razvoja pri učencih; tega mora učitelj razrednega pouka dodobra poznati in s svojim strokovnim pristopom tudi spodbujati in razvijati.
Ključne besede: razredna stopnja, likovni razvoj, oblikovni razvoj, ustvarjalni nivo, razred
Objavljeno: 02.04.2019; Ogledov: 519; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

8.
Značilnosti vodenja oddelka na razredni stopnji osnovne šole
Manja Kovač, 2017, magistrsko delo

Opis: Poklic učitelja je za mnoge najlepši poklic na svetu, saj je smisel tega dela oblikovanje osebnosti otrok, ki šele začenjajo svojo življenjsko pot. Magistrska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti vodenja oddelka na razredni stopnji osnovne šole. Podrobneje so opisani razredništvo, naloge in vloga razrednika ter njegove kompetence. Predstavljena je tudi zakonodaja s tega področja. Vsakemu razredniku je dodeljen oddelek, ki ga mora vodi v skladu z normativi, ki jih določa zakonodaja. Za uspešno vodenje pa je treba poznati dejavnike, ki vplivajo na uspešnost ter uporabiti preventivne ukrepe z namenom, da vzgojno-izobraževalni proces nemoteno poteka. Vsak posameznik je osebnost zase, edinstven in neponovljiv, zato razrednik nima recepta za uspešno poučevanje, ki bi lahko deloval pri vseh učencih. Vsaka skupina učencev ima svoje pozitivne in negativne lastnosti, zato mora učitelj dobro poznati vse učence ter šele nato izoblikovati smernice, ki bodo primerne za uspešno vodenje razreda. Pri tem si lahko razrednik pomaga s teoretičnimi izhodišči, ki so predstavljena v nalogi. Med najpomembnejše dejavnike štejemo organizacijo in artikulacijo pouka, razredno klimo, medsebojne odnose, komunikacijo ter avtonomnost in odnos učitelja do lastnega dela ter seveda tudi do učencev. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava, s katero smo preverjali mnenja učiteljev o njihovem načinu vodenja oddelka. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, dobljeni rezultati pa so primerjani z opazovanjem pouka. Ugotovili smo, da so učitelji mnenja, da je razredništvo pomembna vloga, ki od njih zahteva dodatno odgovornost in doslednost pri delu. Ključ do uspešnega vodenja razreda so po mnenju učiteljev poleg doslednosti in odgovornosti učitelja tudi medsebojni odnosi v razredu ter organizacija pouka. Splošno povzeto so rezultati raziskave pokazali, da učitelji navajajo, da v razredih uporabljajo smernice, ki so predstavljene v strokovni literaturi, vendar je od vsakega učitelja odvisno, v kolikšni meri daje poudarek na teh izhodiščih, ki so pomembna za uspešno vodenje oddelka.
Ključne besede: razrednik, vodenje, oddelek, razredna stopnja
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 822; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1020,97 KB)

9.
Domače naloge pri pouku glasbene umetnosti
Larisa Preglau, 2017, magistrsko delo

Opis: Stališča o domačih nalogah pri pouku glasbene umetnosti (v nadaljevanju GUM) so med seboj precej različna. Namen magistrskega dela je bil preučiti prakso domačih nalog pri pouku GUM na razredni stopnji ter ugotoviti, kakšna so stališča učiteljev in učencev o le-tej. Prav tako je bil cilj ugotoviti, ali na stališča učiteljev vplivata delovna doba in razred poučevanja ter ali na stališča učencev vplivata spol in razred, ki ga obiskujejo. Raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del zajema 97 slovenskih učiteljev, drugi del pa 409 koroških učencev. Podatki so pridobljeni z anketnim vprašalnikom za učitelje ter z anketnim vprašalnikom za učence in obdelani s programom SPSS 21.0. Za analizo podatkov je bil uporabljen χ²-preizkus in Kruskal-Wallisov H-preizkus. Največ učiteljev meni, da je domača naloga pri pouku GUM delno pomembna. Rezultati so pokazali, da razred poučevanja nima vpliva na pogostost dajanja domačih nalog pri pouku GUM ter na način motiviranja učencev za opravljanje domačih nalog pri pouku GUM. So pa rezultati pokazali tudi to, da delovna doba vpliva na pogostost dajanja določenih vrst domačih nalog pri pouku GUM. Rezultati drugega dela raziskave so pokazali, da spol vpliva na pogostost in razlog opravljanja, razred pa na pogostost opravljanja ne vpliva, vpliva pa na razlog opravljanja domačih nalog pri pouku GUM. Spol vpliva na ocenjevanje zanimivosti domačih nalog ter na izbiro možnosti najljubše domače naloge pri pouku GUM. Razred ne vpliva na odločanje učencev za prostovoljno nalogo. Učencem se zdijo domače naloge pri pouku GUM pretežno zanimive. Ugotavljamo, da bi bilo dobro, da bi učitelji svojim učencem pogosteje ponudili domačo nalogo pri pouku GUM, pri tem pa izpostavljamo, da ni nujno, da je le-ta vedno obvezna. Treba bi bilo učence preko domače naloge tudi večkrat spodbujati k doživljanju pristnega stika z glasbo v naravi in na različnih glasbenih kulturnih dogodkih. Glasba je pomemben del našega življenja, zato bi bilo dobro, da bi učitelji s pomočjo kakovostnih, raznolikih in učencem zanimivih domačih nalog skrbeli za to, da bi učenci optimalno razvijali svoja glasbena zanimanja in potenciale.
Ključne besede: domače naloge, glasbena umetnost, razredna stopnja, učitelji, učenci
Objavljeno: 28.07.2017; Ogledov: 967; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

10.
Dramatizacija kot pristop poučevanja tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole
Anja Padaršič, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Dramatizacija kot pristop poučevanja tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole smo opredelili in razjasnili pojem dramatizacije pri pouku ter njeno uporabo pri pouku tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole. V teoretičnem delu smo predstavili poučevanje tujega jezika mlajših otrok, dramatizacijo in njene najpogostejše oblike ter se osredotočili na dramatizacijo kot obliko poučevanja pri pouku tujega jezika v otroštvu. Podali smo nekaj konkretnih predlogov za tovrstno metodo poučevanja ter teorijo podkrepili z raziskavami. V empiričnem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri in na kakšen način se učitelji pri poučevanju tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole poslužujejo dramatizacije ter stališče učiteljev tujega jezika glede uporabe dramatizacije pri poučevanju tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole. Zanimale so nas razlike med učitelji, ki poučujejo tuji jezik na razredni stopnji osnovne šole, glede na delovno dobo in razred, v katerem poučujejo tuji jezik na razredni stopnji osnovne šole. Rezultati so pokazali, da je uporaba dramatizacije pri pouku tujega jezika v otroštvu kar pogost pristop poučevanja, učitelji se zavedajo in so naklonjeni tovrstni obliki dela, zdi se jim primerna oblika za poučevanje tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole. Najpogostejši razlog za uporabo dramatizacije pri pouku tujega jezika na razredni stopnji osnovne šole je dejstvo, da je učencem to všeč, da v tem uživajo, najpogostejši razlog za neuporabo pa je pomanjkanje časa pri pouku (učitelje omejuje učna snov, potrebnih je preveč priprav). Najpogosteje uporabljena oblika dramatizacije, na splošno, je uporaba različnih pripomočkov oziroma rekvizitov, najpogostejša dejavnost pa tista, pri kateri učenci ob učiteljevem branju teksta v tujem jeziku s pomočjo gibanja in mimike odigrajo prizore. Učitelji najpogosteje uporabijo dramatizacijo v uvodnem delu učne ure. Analiza razlik je pokazala, da glede na delovno dobo in razred ni statistično značilnih razlik med učitelji, ki poučujejo tuji jezik na razredni stopnji osnovne šole.
Ključne besede: razredna stopnja, metoda poučevanja, tuji jezik, dramatizacija, dramatizacijske oblike
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 753; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici