| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 75
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Pouk filmske vzgoje za učence 3. razreda osnovne šole : magistrsko delo
Katja Šeruga, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo temelji na vpeljavi filmske vzgoje na razredno stopnjo. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem film in na kratko predstavili filmske zvrsti ter filmske žanre. Opisali smo kakšne filme si otroci najraje ogledajo in kaj jih pri filmu pritegne. Predstavili smo zgodovino uporabe filma v šolstvu in nastanek izbirnega predmeta Filmska vzgoja. Prav tako smo opisali uporabo filma pri pouku ter metode in oblike dela za analizo filma. Med pripravo magistrskega dela smo preučili učni načrt za predmet filmska vzgoja in vključenost filmov v učni načrt za slovenščino. Predstavili smo otrokov razvoj in dojemanje filma od predšolske vzgoje do mladostništva. Navedli smo tudi prednosti in slabosti uporabe filma pri pouku. V empiričnem delu smo pripravili in izvedli ter nato natančno analizirali aktivnosti za učence 3. razreda osnovne šole na temo knjige in filma Anica in Jakob. Aktivnosti so zapisane v obliki učne priprave, ki jo lahko učitelji uporabijo pri svojem delu in vsebujejo vse potrebne priloge. S pomočjo pripravljenih aktivnosti razvijamo kritičnega bralca in gledalca, govorne in bralne sposobnosti, spodbujamo delo v skupinah in javno nastopanje ter bogatimo besedni zaklad.
Ključne besede: filmska vzgoja, film, razredna stopnja, 3. razred, aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

2.
Uporaba IKT na razredni stopnji v Sloveniji in na Hrvaškem pred pandemijo in po njej : magistrsko delo
Antonija Đura Plemeniti, 2024, magistrsko delo

Opis: Brez vključevanja komunikacijskih in informacijskih tehnologij (IKT) v pouk si sodobnega pouka in učenja ne moremo predstavljati. Pomembnost poznavanja IKT se je dodobra pokazala leta 2020, ko so številne osnovne šole zaradi širjenja pandemije SARS-CoV-2 zaprle svoja vrata in so učitelji pouk bili prisiljeni izvajati preko spleta. Glavni namen magistrskega dela je bil dobiti vpogled v orodja in uporabo IKT pred in po zaprtju šol zaradi pandemije ter v stanje po ponovnem prehodu na tradicionalni način poučevanja pri učiteljih razrednega pouka v slovenskih in hrvaških osnovnih šolah. Okolje raziskave je bilo ruralno. Rezultati so pokazali, da so se usposobljenost učiteljev, pogostost uporabe IKT in opremljenost šol s tehnično opremo po pandemiji izboljšale. Anketirani učitelji so lastno usposobljenost uporabe IKT po pandemiji ocenili z višjo oceno kot pred njo. Pred pandemijo so anketirani učitelji IKT najpogosteje uporabljali za motivacijo učencev, nato za uresničevanje ciljev učnega načrta, za doseganje boljših rezultatov pri učencih in zaradi želje učencev. Po pandemiji pa anketirani učitelji IKT v prvi vrsti uporabljajo za uresničevanje ciljev učnega načrta, nato za motivacijo učencev, sledita pa še doseganje boljših rezultatov pri učencih in nadzor nad učenci. Ugotavljamo, da je najpogostejše sredstvo komuniciranja elektronska pošta. Pogostost vključevanja mobilnega telefona pri pouku pa se je po pandemiji zvišala.
Ključne besede: IKT, razredna stopnja, Slovenija, Hrvaška, pandemija
Objavljeno v DKUM: 15.05.2024; Ogledov: 200; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

3.
Razvoj ročnih spretnosti skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila v šolah z različnimi pedagoškimi pristopi : magistrsko delo
Klara Bakulić, 2023, magistrsko delo

Opis: Razvoja ročnih spretnosti skozi izdelavo praktičnih izdelkov iz tekstila se v šolah lahko lotimo na različne načine, odvisno od izobraževalnih ciljev, virov in demografije učencev. V magistrskem delu se ukvarjamo s pomenom izdelovanja izdelkov iz tekstila za razvoj ročnih spretnosti na razredni stopnji osnovne šole. Najprej teoretično opredelimo psihološki segment izdelovanja iz tekstila – pri tem se dotaknemo zgodovinskega in sodobnega vpliva s posebnim poudarkom na pomanjkanju ustvarjalnosti v šolah in zaključimo s preoblikovanjem našega izobraževalnega sistema. Potem svoje raziskovanje premaknemo v empirični del magistrske naloge, pri katerem je sodelovalo 16 učiteljev, od tega deset iz Osnovne šole Gorica Velenje, dva učitelja Osnovne šole Montessori Ljubljana in štirje učitelji Waldorfske šole Savinja. Za ugotovitev, koliko in katere izdelke iz tekstila so v preteklem šolskem letu izdelali v posameznem razredu na razredni stopnji obeh šol, smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo raziskovali, ali obstajajo med šolami razlike, s tem pa smo želeli pridobiti objektiven uvid v trenutno stanje in na podlagi dobljenih podatkov načrtovati praktične rešitve. Glede na pridobljena spoznanja in ugotovitve raziskave smo se odločili, da oblikujemo programska izhodišča za izdelovanje izdelkov iz tekstila (pletenje, šivanje, vezenje) v obliki modela letne priprave in jih praktično umestimo oz. uporabimo pri drugih predmetih. Predstavljena so v praktičnem delu magistrskega dela. Ugotoviti je mogoče, da je izdelovanja iz tekstila v osnovni šoli malo, s čimer zgubljamo del možnosti za razvijanje ročnih spretnosti. Raziskovalne ugotovitve in predstavljeni praktični primeri so tako dobro vodilo, ki nakazuje, da je vključevanje obdelave tekstila v učne načrte ne le spodbujano in priporočeno, temveč nujno.
Ključne besede: ročne spretnosti, razredna stopnja, učenci, tekstilni izdelki, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 12.12.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

4.
Spoznavanje gasilstva v PGD Podova skozi izvedbo naravoslovnih dni na razredni stopnji : magistrsko delo
Nina Frangež, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Spoznavanje gasilstva v PGD Podova skozi izvedbo naravoslovnih dni na razredni stopnji je sestavljeno iz treh delov, teoretičnega, praktičnega in empiričnega. Teoretični del smo razdelili na pedagoško-didaktični sklop, v katerem predstavimo predmet spoznavanje okolja, dni dejavnosti in naredimo pregled ciljev iz učnih načrtov, sklop gasilstvo, v katerem opredelimo gasilstvo, gasilce, delo z gasilsko mladino in predstavimo PGD Podova ter geografski sklop, v katerem predstavimo občino Rače - Fram in Osnovno šolo Rače. V praktičnem delu smo izvedli naravoslovni dan z učenci 3. razreda Osnovne šole Rače. Le-ti so spoznavali gasilstvo v PGD Podova. Njihovo predznanje o gasilstvu in znanje po naravoslovnem dnevu smo preverili s testom. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave o sodelovanju Osnovne šole Rače in Osnovne šole Fram s prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini. Raziskava je bila narejena na vzorcu 123 učencev omenjenih osnovnih šol. Ugotavljamo, da obe osnovni šoli s prostovoljnimi gasilskimi društvi sodelujeta. Osnovna šola Fram izvaja tudi naravoslovne dni na katerih sodelujejo gasilci. Rezultati izvedenega testiranja znanja otrok, ki smo ga izvedli pred in po naravoslovnem dnevu, pokažejo velik napredek v znanju učencev o gasilstvu.
Ključne besede: naravoslovni dan, razredna stopnja, prostovoljno gasilsko društvo, znanje otrok
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

5.
Pogledi učiteljev na vpliv epidemije covida-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji : magistrsko delo
Pia Novak, 2023, magistrsko delo

Opis: Socialni razvoj je pomemben segment slehernega posameznika, ki prispeva k vzpostavljanju novih interakcij in kompetentnosti, ki vodijo k oblikovanju lastne identitete. Z uspešno razvitimi socialnimi kompetencami otroci pridobivajo na samozavesti in gradijo kakovostne medsebojne odnose, ki so za delovanje v družbi ključni. Razvoj socialnih kompetenc je odvisen tako od posameznikovih značajskih lastnosti kot okolja, v katerem biva in opravlja pomembne življenjske funkcije. Le-to je bilo močno spremenjeno v času epidemije covida-19. Namen magistrske naloge je bil s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 184 učiteljev razrednega pouka v osnovnih šolah v Sloveniji raziskati poglede učiteljev o vplivu epidemije covid-19 na socialni razvoj učencev na razredni stopnji. Zanimalo nas je, kako so po mnenju učiteljev omenjen razvoj zaznamovali ukrepi v vzgoji in izobraževanju, ki so bili uvedeni z namenom preprečevanja širjenja virusa ter na katero področje socialnega razvoja so le-ti imeli največji vpliv. S pomočjo kvantitativne obdelave podatkov smo ugotovili, da je po mnenju učiteljev celotno obdobje epidemije in z njim povezanimi ukrepi močno zaznamovalo socialni razvoj posameznika. Največ primanjkljajev so učitelji zaznali na področju učenčeve komunikacije in izražanja, povišanju števila konfliktnih situacij, oteženem reševanju le- teh, zmanjšani samostojnosti ter socializiranosti.
Ključne besede: pogledi učiteljev, socialni razvoj, covid-19, epidemija, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 507; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (559,07 KB)

6.
Razvoj prototipa modularne balvanske plezalne stene za učence razredne stopnje v osnovnih šolah : magistrsko delo
Žiga Seušek, 2023, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil idejno zasnovati modularno balvansko plezalno steno, ki je alternativa že obstoječim plezalnim stenam, nahajajočih se v šolah, kasneje takšno plezalno steno izrisati kot 3D model ter izdelati maketo takšne stene. Hkrati je smoter naloge oblikovati način, kako bi se takšna plezalna stena vključila v pedagoški proces razredne stopnje. Plezanje ima namreč veliko pozitivnih učinkov na gibalni razvoj otrok. Čeprav se pri plezanju razvija celo telo, se pogosto zaradi raznih težav ne vključuje v pouk na OŠ. Pregledali smo plezalne stene, ki se nahajajo v slovenskih osnovnih šolah in pogostost njihove uporabe ter razloge za neuporabo teh plezalnih sten. Preučili smo vse potrebno za izdelavo modularne plezalne stene, torej potrebne materiale in ustrezne varnostne zahteve, ki so potrebni za izdelavo ter uporabo balvanske plezalne stene. Nato smo izdelali 3D model modularne balvanske plezalne stene, ki je izhajal iz idejne zasnove. Kasneje je bila izdelana še maketa, narejena iz balza lesa. Zasnova takšne plezalne stene skuša rešiti nekaj težav, s katerimi se učitelji srečujejo in zaradi katerih se plezanje redkeje vključuje v pouk. Hkrati so bili izdelani še praktični primeri aktivnosti, v oblikah didaktičnih iger, ki se lahko uporabijo na razredni stopnji in vključujejo uporabo plezalne stene.
Ključne besede: modularna balvanska stena, gibalni razvoj otrok, 3D model, maketa, didaktične igre, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 492; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (8,90 MB)

7.
Gibalne dejavnosti pri pouku tujega jezika na razredni stopnji : magistrsko delo
Tjaša Cvikl, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali uporabo gibalnih dejavnosti pri pouku tujega jezika in razvili lastni instrumentarij, ki vključuje gibalne dejavnosti pri pouku tujega jezika na razredni stopnji. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se najprej osredotočili na gibalne dejavnosti in predstavili nekatere pristope medpredmetnega povezovanja pri pouku tujega jezika, v zadnjem delu teoretičnega dela pa smo povezali uporabo gibalnih dejavnosti pri pouku tujega jezika in poiskali raziskave, ki vključujejo uporabo gibalnih dejavnosti pri pouku tujega jezika v osnovni šoli. V praktičnem delu smo razvili lasten instrumentarij, ki bo služil učiteljem, ki poučujejo tuji jezik na nižji stopnji OŠ kot primer dobre prakse vključevanja gibalnih dejavnosti v pouk tujega jezika v 1. in 2. vzgojno-izobraževalno obdobje. Instrumentarij smo oblikovali v štirih sklopih , ki zajemajo različne gibalne dejavnosti pri pouku tujega jezika. V prvi fazi smo navedli primere gibalnih dejavnosti, ki so primerne za delitev v pare oz. skupine, v drugi fazi gibalne dejavnosti, ki so primerne za uvodni del učne ure, v tretji fazi dejavnosti primerne za osrednji oz. glavni del ure in v četrti fazi dejavnosti, ki so primerne za zaključni del učne ure tujega jezika. V drugem razredu osnovne šole smo pri pouku tujega jezika izvedli deset gibalnih dejavnosti in s pomočjo vodenega intervjuja za učenca ter s pomočjo samo-refleksije izvajalca evalvirali izvedbo gibalnih dejavnosti v tujem jeziku. S pomočjo povratne informacije učencev in izvajalca ugotavljamo, da ima vključevanje gibalnih dejavnosti k pouku tujega jezika pozitiven vpliv na učenje tujega jezika.
Ključne besede: gibalne dejavnosti, tuji jezik, gibanje, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 489; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

8.
Vključevanje okoljskih danosti v kontekst razumevanja prometnih vsebin na razredni stopnji : magistrsko delo
Jožica Garmut, 2023, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo se osredotočili na vpliv okoljskih danosti, v katerem se osnovna šola nahaja (ruralno, suburbano ali urbano), na razumevanje prometnih vsebin. Vključeni so bili razredi na razredni stopnji. Naloga je razdeljena na tri dele. V prvem, teoretičnem delu, smo temo spoznali in obravnavali z različnimi viri in s pomočjo učnih načrtov za spoznavanje okolja ter naravoslovje in tehniko. Sledil je empirični del, kjer smo predstavili rezultate raziskave, katere namen je bil raziskati in primerjati znanje učencev o prometu glede na okolje, v katerem živijo. Zanimalo nas je, ali morebitne razlike dejansko obstajajo ter ali bi bilo morda potrebno na katerih področjih znanje izboljšati. Raziskava je bila narejena na vzorcu 390 učencev iz šestih različnih osnovnih šol, po dve iz vsakega okolja. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo SPSS programa. Rezultati kažejo, da učenci pravzaprav zelo dobro poznajo teme o prometu na razredni stopnji, saj je bilo nalog, kjer se je pojavila statistično značilna razlika, zelo malo (izmed vseh nalog jih je bilo le 10 takšnih). Razlika v znanju glede na okolje se pojavi v 5. razredu, kjer so najbolje reševali učenci iz ruralnega okolja. Tendenca k statistično značilni razliki pa se kaže tudi pri rezultatih v 2. in 4. razredu. V 2. razredu je bila razlika največja med ruralnim in urbanim okoljem, v 4. pa med ruralnim in suburbanim.
Ključne besede: ruralno, suburbano, urbano, promet, razredna stopnja
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (6,09 MB)

9.
Razvoj idej za realizacijo tehniških dni na razredni stopnji s poudarkom na izkoriščanju danosti šolskega okolja : magistrsko delo
Ema Zalokar, 2022, magistrsko delo

Opis: Z magistrsko nalogo smo s pomočjo intervjujev raziskali odnos učiteljev do izpeljave tehniških dni. Naš namen je bil ugotoviti, kako načrtujejo tehniški dan, katere teme vključujejo, katera gradiva uporabljajo, s katerimi delovnimi operacijami seznanjajo učence, s kom pri izpeljavi tehniških dni sodelujejo, kako v tematiko tehniških dni vključujejo danosti šolskega okolja, kje se pojavljajo težave ter na kakšen način evalvirajo tehniške dni. Pridobljene ugotovitve smo primerjali med razrednimi učitelji podeželske osnovne šole – Osnovna šola Blaža Kocena Ponikva – ter mestne – I. osnovna šola Celje. Ugotovili smo, da v prvem triletju na tehniških dneh izdelujejo izdelke v povezavi z božičnimi prazniki ter materinskim dnem. V četrtem in petem razredu pa so vsi tehniški dnevi zasnovani po predlogu Praktičnih gradiv založbe Izotech. Učitelji mestne šole so izpostavili velike težave pri ročnih spretnostih otrok, učitelji podeželske šole pa težave pri nabavi materialov. Zato smo v praktičnem delu načrtovali dva predloga tehniških dni. Prvi je namenjen učiteljem mestne šole, drugi pa učiteljem podeželske šole. Preko tehniških dni bodo učenci urili ustvarjalnost, iznajdljivost ter ročne in tehniške spretnosti, kar pa bodo v današnjem svetu še kako potrebovali.
Ključne besede: tehniški dan, razredna stopnja, šolsko okolje, ročne spretnosti, tehnološki postopki
Objavljeno v DKUM: 25.05.2022; Ogledov: 572; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Povezovanje učencev razrednega pouka s šolsko svetovalno službo : magistrsko delo
Sara Caf, 2021, magistrsko delo

Opis: V življenju vsakega posameznika so poleg vsega ostalega ključnega pomena tudi socialni odnosi in medosebno povezovanje. Pomembno je, da smo obdani z ljudmi, ki nas imajo radi, nas cenijo, spoštujejo, podpirajo, usmerjajo, nam stojijo ob strani ter nam po potrebi tudi pomagajo. Slednje je še posebej pomembno v obdobju otroštva, ko otroci potrebujejo osebe, ki jih bodo vodile skozi celoten razvoj in jim pri le-tem tudi pomagale. Ker otroci večji del svojega vsakdana preživijo v šolskem prostoru, je izjemnega pomena, da tudi v šoli čutijo varno zavetje ter se zavedajo, da so okoli njih osebe, ki so jim vedno na voljo. Te osebe so nedvomno učitelji, seveda pa tudi delavci šolske svetovalne službe. Ker je bilo v preteklosti narejenih izjemno malo raziskav, ki so podrobneje proučevale svetovalno delo in sodelovanje med svetovalnimi delavci in učenci, smo se odločili, da tovrstno tematiko podrobneje raziščemo. V prvem, teoretičnem delu, smo predstavili razvojno obdobje otrok od šestega leta do začetka pubertete (srednje in pozno otroštvo), področja razvoja in njihove razvojne naloge. Definirali smo besedno zvezo šolska svetovalna služba, predstavili njene strokovne profile, zgodovinsko ozadje in njeno delovanje (temeljna načela po Programskih smernicah, področja delovanja in delovne naloge). V nadaljevanju smo predstavili profil razrednika, njegovo delo in naloge, njegov odnos do učencev, razredno klimo, oddelčno skupnost in razredne ure. Na koncu pa smo se osredotočili še na ključno področje naše raziskovalne naloge – predstavili smo medsebojno sodelovanje in povezovanje različnih akterjev v vzgojno-izobraževalnem procesu (povezovanje učencev, učiteljev/razrednikov in šolske svetovalne službe). V drugem, empiričnem delu, smo predstavili rezultate raziskave, ki je temeljila na študiji primera izbrane osnovne šole v Mariboru. Anketiranih je bilo 277 učencev, 13 učiteljev razrednikov in 6 delavcev šolske svetovalne službe. Rezultati so sovpadali tudi z odgovori pedagoginje šole, s katero smo izvedli pol strukturiran intervju. Rezultati so pokazali, da je povezovanje učencev razrednega pouka s šolsko svetovalno službo zadovoljivo ter da je bilo njihovo dosedanje sodelovanje uspešno. Pomoč pogosteje poiščejo starejši učenci predvsem zaradi problemov z vrstniki in/ali težav na učnem področju. Učitelji razredniki svoje učence napotijo k šolski svetovalni službi predvsem zaradi disciplinskih težav in v primeru težjih socialno-osebnih stisk. Učitelji razredniki z delavci šolske svetovalne službe dobro sodelujejo, pogrešajo pa več vključevanja šolske svetovalne službe v sam proces učenja in aktivnosti na področju vzgoje in izobraževanja. Šolski svetovalni delavci so z odnosi, ki jih imajo z drugimi akterji vzgojno-izobraževalnega procesa, zadovoljni, izpostavljajo pa problematiko prevelikega obsega dela.
Ključne besede: Razredna stopnja, učenci, šolska svetovalna služba, razrednik, povezovanje.
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 1232; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

Iskanje izvedeno v 2.99 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici