| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Spodbujanje razredne klime s poudarkom na razvoju socialnih in čustvenih kompetenc učencev 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja : magistrsko delo
Sara Budak, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo znanstvena spoznanja na področju razvoja socialnih in čustvenih kompetenc učencev, ki se kažejo skozi razredno klimo in temeljijo na vseživljenjskem učenju. V šoli je treba razvijati socialne in čustvene veščine tako, da vzpostavimo spodbudno učno okolje, s katerim krepimo pozitivno razredno klimo. Pri tem ima pomembno vlogo razrednik. Z akcijskim raziskovanjem smo proučevali razredno klimo 5. razreda, s ciljem ozaveščati učence o pojmih socialne in čustvene pismenosti. Za posamezno delavnico so učenci podali svoje vtise o všečnosti, počutju in ravni sodelovanja na delavnici. Na koncu smo na podlagi izvedbe in evalvacije strategij oblikovali smernice za spodbujanje razredne klime. Ugotovili smo, da so bile večini učencev delavnice všeč, njihovo počutje pa je bilo odvisno od vzdušja v razredu na dan izvajanja posamezne delavnice, pri čemer je večina aktivno sodelovala na vseh delavnicah. Na koncu izvedbe vseh delavnic se razredna klima sicer ni bistveno izboljšala, smo pa ugotovili, da je treba za krepitev socialnih in čustvenih kompetenc učencev izvesti več delavnic v daljšem časovnem obdobju in da k razredni klimi prispeva razrednik s svojim vedenjem in vodenjem razreda.
Ključne besede: razredna klima, socialne in čustvene kompetence, vodenje razreda, razrednik.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2024; Ogledov: 272; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

2.
Uporaba učnega pristopa ustvarjalnega giba pri vzpostavljanju pozitivne razredne klime in dobrih medvrstniških odnosov v oddelku s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom : magistrsko delo
Tjaša Fišer Emerih, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo odgovarjali na vprašanje, ali in kako lahko učni pristop ustvarjalnega giba uporabimo pri vzpostavljanju pozitivne razredne klime in dobrih medvrstniških odnosov v oddelku s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom. V dveh kombiniranih oddelkih učencev, opredeljenih z lažjo motnjo v duševnem razvoju, smo v okviru predmeta Socialno učenje izvedli gibalno-plesne dejavnosti in preverjali njihov učinek na vzpostavitev pozitivne razredne klime ter dobrih medvrstniških odnosov. Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju se namreč zaradi svojih primanjkljajev na spoznavnem in socialnem področju soočajo z izzivi pri navezovanju stikov in sklepanju ter ohranjanju prijateljev. Slabše socialne veščine in spretnosti, težave v čustvenem izražanju ter razumevanju, težave v empatiji in težave v reševanju konfliktnih situacij vplivajo na vzpostavljanje ustrezne, pozitivne razredne klime ter na dobro počutje vseh učencev v razredu. Ustvarjalni gib v magistrskem delu predstavimo kot učni pristop, s katerim lahko krepimo socialno-emocionalni razvoj učencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju ter s pomočjo sproščenih in zabavnih gibalnih aktivnosti vzpostavimo pogoje pozitivno razredno klimo in dobro počutje vseh v oddelku.
Ključne besede: lažja motnja v duševnem razvoju, ustvarjalni gib, razredna klima, medvrstniški odnosi, socialno-emocionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 375; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (4,15 MB)

3.
Stališča učiteljev o vzpostavljanju in ohranjanju inkluzivne razredne klime : magistrsko delo
Nives Krajnc, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je v prvem delu teoretično usmerjena v predstavitev šolskega prostora kot socialnega in inkluzivnega okolja. Razredna klima je pomembna pri ustvarjanju pozitivnih odnosov do šole, učiteljev, sošolcev. Pri vzpostavljanju in ohranjanju klime v razredu ima učitelj s svojo usposobljenostjo, da vzpostavi dobre odnose, ključno vlogo tako med vrstniki kot med učiteljem in učenci. Učitelj nosi soodgovornost za osebni in socialni razvoj otrok. Le kadar se učenci v razredu dobro počutijo ter prevladujejo spodbudni odnosi in klima, bodo lahko razvili vse svoje potenciale. Namen naloge je, da se predstavijo vsi tisti vidiki klime, ki bodo strokovnim delavcem utrdili znanja o pomenu spodbudnih medsebojnih odnosov ter pozitivne razredne klime, ali morda odprli nekatera nova izhodišča za učenje. V drugem, empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene med učitelji v osnovnih šolah v Sloveniji. Namen raziskave je ugotoviti vlogo učitelja pri vzpostavljanju in ohranjanju klime v inkluzivnih razredih. Z raziskavo smo iskali dejavnike, strategije in metode, ki vplivajo na oblikovanje in ohranjanje klime. Skušali smo odgovoriti na vprašanja, kako učitelji ocenjujejo svojo usposobljenost za delo, kako k delu pristopajo, kako ocenjujejo trenutno klimo, in ugotoviti, s katerimi izzivi se soočajo, ter raziskati, ali razredna klima vpliva na učni uspeh učencev.
Ključne besede: klima v razredu, pozitivna razredna klima, inkluzija, inkluzivna razredna klima, učna klima
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 447; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
Medkulturni glasbeni pouk kot sredstvo za izboljšanje razredne klime v večkulturnem razredu – študija primera : magistrsko delo
Nuša Roškar, 2023, magistrsko delo

Opis: V slovenske šole se vsako leto vpisujejo učenci priseljenci. Kljub precejšnji formalni podlagi, ki opredeljuje njihovo šolanje, večkulturni razredi še vedno predstavljajo velik izziv vsem vključenim v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Zaradi velikih kulturnih in jezikovnih razlik, predsodkov in pomanjkanja podpore učenci priseljenci težje sledijo pouku in posledično dosegajo slabše učne rezultate. Socialni odnosi v večkulturnem razredu so običajno slabši, kar vpliva tudi na slabšo razredno klimo. Obstoječe raziskave so pokazale, da medkulturni glasbeni pouk poveča odprtost, strpnost, izboljša razumevanje in sprejemanje ljudi drugih kultur, poveča empatijo ter posledično izboljša odnose v razredu. V tem magistrskem delu smo se odločili raziskati, ali lahko učitelj v večkulturnem razredu z uporabo medkulturne glasbene umetnosti vpliva na bolj pozitivno razredno klimo. V ta namen smo v petem razredu ene od rednih šol v Spodnjem Podravju, ki sta jo obiskovala dva učenca priseljenca, izvedli sedem medkulturnih glasbenih ur in s pomočjo vprašalnika Moj razred (Zabukovec, 1998), Lestvice CASSS (Malecki idr., 2000) in nestandardiziranega polstrukturiranega intervjuja z učiteljico razredničarko ugotovili, da medkulturni glasbeni pouk lahko vpliva na izboljšanje obstoječe razredne klime v večkulturnem razredu. Rezultat tega magistrskega dela so tudi skrbno načrtovane učne priprave za medkulturni glasbeni pouk.
Ključne besede: medkulturni glasbeni pouk, večkulturni razred, učenci priseljenci, razredna klima
Objavljeno v DKUM: 09.06.2023; Ogledov: 636; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (4,56 MB)

5.
Izvajanje sprostitvenih dejavnosti na osnovni šoli ter njihov učinek na razredno klimo : magistrsko delo
Maša Rus, 2020, magistrsko delo

Opis: Raziskave kažejo, da se pri učencih in mladostnikih lahko pojavljajo težave s stresom, psihosomatski simptomi, tvegana vedenja in nezadovoljstvo s šolo. Po drugi strani pa raziskave s področja sprostitvenih dejavnosti poročajo o pozitivnih učinkih na duševno zdravje ter zmanjševanje stresa in psihosomatskih simptomov učencev. Razred predstavlja celoto odnosov med posameznikom in okoljem, razredna klima je dogajanje v razredu, ki je določeno z medosebnimi odnosi, osebnostnim razvojem učencev ter sistemskimi značilnostmi. Odločili smo se, da bomo raziskali področje razredne klime in sprostitvenih tehnik. Raziskava je v šolskem letu 2017/2018 potekala na dveh mariborskih osnovnih šolah, in sicer v 4., 5., 6., 7., 8. in 9. razredu na vzorcu 464 učencev, od tega jih polovica pripada kontrolni šoli. Pred začetkom šolskega leta smo na eksperimentalni šoli izvedli izobraževanje za razrednike, kjer smo jim predstavili sprostitvene aktivnosti in jim podali primere vaj (vizualizacija, enostavne telesne vaje joge, vaje čuječnosti ...). Nato so razredniki omenjenih razredov enkrat dnevno izvajali enostavne jogijske telesne vaje v času petminutnih rekreativnih odmorov in enkrat tedensko enostavne meditativne ter sprostitvene vaje pri razrednih urah. Pri tem smo zasledovali razlike med učenci eksperimentalne OŠ (z intervencijo sprostitvenih vaj) in kontrolne OŠ (brez intervencije sprostitvenih vaj), ki je primerljiva po številu učencev, razredih in kraju. Za pridobitev in analizo podatkov smo uporabili Vprašalnik za učence »Razredna klima« (Moj razred; Zabukovec, 1998) s 25 trditvami, ki se nanašajo na medosebne odnose (zadovoljstvo, povezanost) in osebnostni razvoj (tekmovalnost, težavnost, napetost). Na obeh šolah smo oktobra 2017 izvedli predtest, maja 2018 pa potest z istim vprašalnikom. Rezultati so pokazali, da se razredna klima kljub intervenciji z izvajanjem sprostitvenih tehnik v omenjenem obdobju ni izboljšala. Smo pa ugotovili tudi, kakšna je bila razredna klima na eksperimentalni šoli in na kontrolni šoli na začetku in kako se je spremenila do drugega merjenja. Ugotovili smo, da je bila razredna klima na obeh šolah slabša ob koncu šolskega leta kot na začetku. Evalvacije so pokazale, da sta na rezultate vplivala dva nepričakovana dejavnika. Učenci so bili namreč v času 2. meritve zaradi zaključevanja ocen bolj obremenjeni in pod stresom, kar je negativno vplivalo na razredno klimo. Drugi dejavnik je nedoslednost pri izvedbi, saj se sprostitvene tehnike zaradi različnih dejavnikov niso izvajale redno. Razlogi za to so bili različni, npr. spremenljivo šolsko okolje, zmanjšanje interesa razrednikov, pomanjkanje motivacije učencev ipd. Natančnega vpliva navedenih dejavnikov ni bilo možno oceniti.
Ključne besede: sprostitvene tehnike, čuječnost, joga in meditacija v šoli, razredna klima, stres
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 1105; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (605,60 KB)

6.
Preventivno delo z agresivnimi učenci v osnovni šoli
Urška Mesarič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali agresivno vedenje in dejavnike, ki vplivajo nanj. Delo je razdeljeno na dva obsežnejša dela. V prvem delu smo opisali različne oblike agresivnosti ter opredelili osnovne pojme: agresivnost, moteče vedenje in nasilje. Predstavili smo različne teorije agresivnost in osebne ter družbene dejavnike, ki vplivajo na agresivno vedenje posameznika. Prav tako smo v prvem delu odgovarjali na vprašanje, kako se agresivno vedenje izraža v šoli in kateri otroci so v šoli opredeljeni kot otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V drugem delu smo se osredotočili predvsem na strategije oziroma dejavnosti, s katerimi lahko zmanjšamo oziroma preprečimo pojavnost neželenega, agresivnega vedenja učencev. Veliko vlogo pri tem igra sodelovanje šole s starši ter preventivno delovanje šole. Slednje se lahko izvaja skozi aktivnosti spodbujanja dobre socialne klime, spoštljivih odnosov ter z učenjem prosocialnih veščin in konstruktivnih vzorcev vedenja. Nalogo smo zaključili s kratkim priročnikom, ki je namenjen učiteljem in drugim strokovnim delavcem, tudi staršem, ki imajo opravka z otroki, ki izražajo neprimerno ali agresivno vedenje. Priročnik temelji na aktivnostih preventivnega delovanja, ki vključujejo vaje za vzpostavljanje dobre klime in odnosov v razredu, prepoznavanje lastnih čustev in čustev drugih, ter vaje za urjenje ustreznih načinov izražanja jeze in socialnega zavedanja.
Ključne besede: agresivno vedenje, moteče vedenje, jeza, preventivno delovanje, razredna klima
Objavljeno v DKUM: 01.02.2021; Ogledov: 1591; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

7.
Povezanost razredne klime in socialne sprejetosti učencev
Nuša Jurinec, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preveriti povezanost razredne klime s socialno sprejetostjo učencev. Sodelovalo je 124 učencev (51,6 % deklic in 48,4 % dečkov) iz devetih razredov drugega triletja in njihovi razredniki. Pri učencih sem uporabila vprašalnik razredne klime Moj razred in sociometrično preizkušnjo z dodanim vprašanjem o številu pričakovanih izbir. Učitelji so prav tako izpolnili vprašalnik o razredni klimi in podali oceno socialne sprejetosti za vsakega izmed učencev. Rezultati so pokazali statistično pomembno povezanost med stopnjo zaznanih medosebnih odnosov, kot kategorijo razredne klime, in socialno preferenčnostjo oziroma všečnostjo učencev med vrstniki, in sicer učenci z višjo socialno preferenčnostjo zaznavajo medosebne odnose v razredu višje kot učenci z nižjo socialno preferenčnostjo. V deležu zastopanosti posameznega sociometričnega položaja glede na zaznano ugodno oziroma manj ugodno razredno klimo (medosebni odnosi in osebnostni razvoj) ni bilo statistično pomembnih razlik, izkazalo pa se je, da je v razredih, v katerih učenci zaznavajo ugodnejšo razredno klimo, več pozitivnih vzajemnih izbir in manj negativnih vzajemnih izbir in manj osamljenih učencev (učencev brez vzajemnih izbir). Rezultati so prav tako pokazali, da učenci, ki zaznavajo v razredu ugodnejšo klimo, ne ocenjujejo lastne socialne sprejetosti točneje v primerjavi z učenci, ki v razredu zaznavajo manj ugodno klimo.
Ključne besede: razredna klima, socialna sprejetost učencev, medosebni odnosi, osebnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 1718; Prenosov: 422
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

8.
Vloga šolskega svetovalnega delavca na področju razredne klime
Petra Krajnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge opisujemo splošna teoretična izhodišča o razredni klimi. Opisujemo načine merjenja razredne klime, njen vpliv na učno uspešnost in samopodobo učencev ter strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime. Še posebej se v teoretičnem delu osredotočamo na vlogo, ki jo ima na področju razredne klime šolski svetovalni delavec. Opisujemo njegovo delo na področju razredne klime z različnimi akterji: učenci, učitelji, starši, vodstvom šole in zunanjimi institucijami. V zaključku predstavljamo ovire in težave, s katerimi se šolski svetovalni delavci spopadajo pri svojem delu. V empiričnem delu, v katerem je sodelovalo 175 šolskih svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije, predstavljamo rezultate naše raziskave. Ugotavljamo, da šolski svetovalni delavci posvečajo pozornost področju razredne klime, vendar največkrat takrat, kadar težave že nastopijo (npr. konflikti, nasilje) ter jih za pomoč prosijo učitelji. Svetovalni delavci pripomočke za merjenje razredne klime in strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime poznajo in jih tudi uporabljajo. Preventivno v glavnem ne delujejo, kar je posledica pomanjkanja časa in preobremenjenosti z administrativnim delom.
Ključne besede: razredna klima, šolski svetovalni delavec, učenci, učitelji, starši
Objavljeno v DKUM: 27.07.2020; Ogledov: 1118; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

9.
Učinek treninga socialnih veščin v razredu na socialne kompetence učencev in razredno klimo
Anja Jularić, 2018, magistrsko delo

Opis: Mladostniki z lažjo motnjo v duševnem razvoju imajo primanjkljaje na področju intelektualnega delovanja in prilagoditvenih spretnosti. V slednje uvrščamo tudi težave na področju socialnih veščin, zato smo se odločili za izvedbo treninga socialnih veščin v dveh šestih razredih osnovne šole s prilagojenim programom vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Vključena je bila tudi kontrolna skupina. Potekalo je 10 srečanj z interaktivnimi igrami in diskusijami po eno šolsko uro v vsaki skupini, enkrat na teden. Z vprašalnikom socialnih veščin so bile izmerjene veščine asertivnost, empatija, samokontrola, sodelovanje in odgovornost. Socialne veščine so ocenili učenci in njihovi starši. Zanimal nas je tudi morebiten vpliv treninga na razredno klimo, za merjenje katere smo prav tako uporabili vprašalnik, ki so ga izpolnili učenci in razredničarke. Izveden je bil tudi intervju z razredničarkama eksperimentalnih razredov. Po vsakem srečanju je potekala evalvacija posamezne delavnice s strani učencev, razredničark in vodje delavnic. Rezultati so pokazali, da je imel trening socialnih veščin rahel pozitiven učinek na socialne veščine v splošnem, spremembe so se pokazale tudi pri nekaterih specifičnih veščinah. Pri razredni klimi so se pokazale manjše pozitivne spremembe v medosebnih odnosih, ki so del konstrukta, na podlagi rezultatov pa ne moremo ugotoviti vpliva treninga na razredno klimo. Evalvacije so pokazale zadovoljstvo s treningom, učenci so poročali o dobrem počutju, razredničarki pa o ustreznosti in koristnosti treninga. Tovrstne treninge socialnih veščin bi bilo smiselno skozi daljše časovno obdobje izvajati tudi v prihodnje, saj že krajše intervencije pripomorejo k pozitivnim spremembam.
Ključne besede: trening socialnih veščin, socialne veščine, razredna klima, evalvacija, lažja motnja v duševnem razvoju
Objavljeno v DKUM: 09.01.2019; Ogledov: 2094; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

10.
Učenci 5. razreda v slovenski javni in waldorfski osnovni šoli
Nika Leskovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na pedagoške in psihosocialne vidike učencev petega razreda javne osnovne šole v Sloveniji. V prvem delu teoretičnega dela je skozi zgodovino prikazan razvoj javne in waldorfske osnovne šole, ki se nadaljuje z učnimi cilji, programom in predmetnikom obeh osnovnih šol. Drugi del pa je namenjen opredelitvi pedagoških in psihosocialnih vidikov, in sicer, samopodobe, učne motivacije, učnih navad in razredne klime. V empiričnem delu je bil namen raziskave ugotoviti, kakšna je socialna, emocionalna, akademska in telesna samopodoba petošolcev, kakšna učna motivacija se pojavlja med učenci, ali imajo petošolci ustrezne učne navade in kakšni so njihovi medosebni odnosi in osebnostni razvoj. Rezultati so pokazali, da imajo učenci dober pojem sebe, sicer z nižjim povprečjem socialne samopodobe, vendar višjim povprečjem akademske in telesne, še zlasti pa emocionalne samopodobe. Rezultati proučevanja učne motivacije kažejo, da se petošolci po eni strani sicer učijo v izogib slabim ocenam, po drugi strani pa so radovedni in imajo željo po obvladovanju nekega področja, kar kaže na povprečno stopnjo zunanje in notranje motivacije, vendar višjo stopnjo pomembnosti učenja. Učenci imajo v povprečju ustrezne učne navade, boljše učne navade so v primerjavi z dečki pokazale deklice. Razredno vzdušje pa petošolci zaznavajo kot prijetno in ne prihajajo pogosto v konflikt z drugimi učenci. Obstaja le zanemarljiv odstotek učencev, ki so izredno tekmovalni in tistih, ki zaznavajo visoko stopnjo težavnosti šolskega dela, zato lahko rečemo, da v razredu prevladuje sodelovalno okolje.
Ključne besede: javna osnovna šola, waldorfska osnovna šola, samopodoba, učna motivacija, učne navade, razredna klima
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 1436; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 1.77 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici