Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pretekle raziskave so pokazale, da posamezniki poročajo o različnem razpoloženju glede na dan v tednu. Namen raziskave je bil preučiti dejavnike, s katerimi lahko pojasnimo variabilnost razpoloženja glede na dan v tednu. Razpoloženje smo napovedovali s temeljnimi osebnostnimi lastnostmi, ki določajo stabilne vidike posameznikovega čustvenega odzivanja, ter s posameznikovo psihološko oceno situacije, ki lahko pojasni variabilnost razpoloženja v specifičnih situacijah. Vzorec je zajemal 145 udeležencev, od tega 46 (31,7 %) moških in 99 (68,3 %) žensk, povprečne starosti 36,3 let (SD = 11,99). Naloga sodelujočih je bila, da vprašalnike izpolnijo dvakrat (v sredo in soboto), obakrat med 9.30 in 10.30 uro. Udeležence smo vprašali o njihovi trenutni aktivnosti in s kom ter kje so se v tistem trenutku nahajali. Sledila sta Vprašalnik Situacijskih osem (S8*) in Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti (PANAS). Vprašalnik velikih pet (BFI-K) so izpolnili samo prvič. Rezultati so skladno s pričakovanji pokazali, da so posamezniki doživljali nižjo PE in nižjo NE v soboto kot v sredo. V sredo so doživljali višjo PE in višjo NE kot v soboto. Tudi psihološke ocene situacij na dimenzijah DIAMONDS so se po pričakovanjih razlikovale glede na dan v tednu; na dimenzijah dolžnost, intelekt, ovire, negativnost, zavajanje in socialnost so bile višje v sredo, na dimenzijah pozitivnost in iskanje partnerja pa so bile višje v soboto. Ugotovili smo, da je pozitivnost najmočnejši situacijski napovednik PE, negativnost pa najmočnejši napovednik NE. Tudi faktorji osebnosti so se izkazali kot pomembni napovedovalci razpoloženja. Izpostavimo lahko nevroticizem, ki se je pri obeh dneh izkazal kot statistično pomemben napovednik NE in ekstravertnost, ki se je izkazala kot statistično pomemben pozitiven napovednik PE v sredo, medtem ko v soboto ni statistično pomembno doprinesla k napovedovanju PE. V raziskavi smo preverjali tudi interakcije med osebnostnimi lastnostmi in subjektivno oceno situacije pri napovedovanju razpoloženja, vendar se tako v sredo kot v soboto niso izkazale kot pomemben napovednik razpoloženja. Čeprav stabilna osebnostna struktura v veliki meri pojasnjuje stabilne dimenzije našega čustvenega doživljanja, to variira glede na situacijo, zato moramo, če želimo razumeti, kako se posameznik v danem trenutku počuti, upoštevati tudi situacijske značilnosti in interakcijo med obema. Pričujoča raziskava je zato dodala celovito preučevanje razlik v subjektivni zaznavi situacije med delovnim tednom in čez vikend.
Ključne besede: razpoloženje, osebnost, situacija, pozitivna emocionalnost, negativna emocionalnost, Situacijskih osem – DIAMONDS.
Objavljeno v DKUM: 09.03.2020; Ogledov: 1268; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,58 MB)

Opis: Postati starš oziroma razširitev družine z vstopom novega otroka predstavlja pomemben življenjski dogodek, ki ne vključuje le nosečnice, temveč tudi partnerja in preostalo družino, v kolikor jo le ta ima. Zelo veliko vlogo pa v tem času igra tudi odnos med partnerjema, saj ravno kvaliteta odnosa v veliki meri določa občutek pripravljenosti na starševstvo ter vpliva na posameznikovo blagostanje. Namen magistrskega dela je bil raziskati povezavo med kakovostjo partnerskega odnosa ter občutkom kompetentnosti med pari v času nosečnosti ter obenem tudi vloga razpoloženja v omenjenem odnosu. V raziskavo je bilo vključenih 172 udeležencev, od tega 138 žensk (80,2 %) in 34 moških (19,8 %), starih med 19 in 40 let. Povprečna starost udeležencev je znašala 27,98 let. V povprečju so bile udeleženke oziroma partnerke udeležencev v 6. mesecu nosečnosti, za kar 72,1 % pa je bila to prva nosečnost. Rezultati so pokazali, da med kakovostjo partnerskega odnosa ter občutkom starševske kompetentnosti obstaja zmerna pozitivna povezava ter da je kakovost odnosa pozitiven napovednik občutka starševske kompetentnosti. V sklopu preverjanja mediatorskega vpliva razpoloženja na odnos med kakovostjo odnosa ter občutkom starševske kompetentnosti smo ugotovili, da razpoloženje v tem primeru ni mediator med omenjenim odnosom niti moderator omenjenega odnosa. Na podlagi rezultatov multiple regresije smo ugotovili, da posamezniki kakovost partnerskega odnosa zaznavajo kot napovedovalca depresivnih občutkov ter subjektivnega blagostanja, prav tako pa subjektivno blagostanje zaznavajo kot pomembno pri napovedovanju občutka starševske kompetentnosti v času nosečnosti. Dodatno so rezultati pokazali, da se nosečnice v primerjavi z moškimi počutijo bolj kompetentne za opravljanje starševske vloge, da moški partnerski odnos doživljajo bolj kvaliteten v primerjavi z ženskami ter, kar je skladno s pričakovanji, da ženske doživljajo več depresivnih občutenj kot moški. Pomembna je tudi ugotovitev, ki nakazuje na razlike v sicer dobrem sprejemanju nosečnosti in sicer, da prihaja do razlik v kakovosti partnerskega odnosa med dobrim in zelo dobrim sprejemanjem nosečnosti ter, da so lahko depresivni občutki pomemben dejavnik tveganja za nosečnice ter njihove partnerje.
Ključne besede: kakovost partnerskega odnosa, občutek kompetentnosti za opravljanje starševske vloge, razpoloženje, subjektivno blagostanje, depresivni občutki, podpora
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1541; Prenosov: 260
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Učinki petja na psihično blagostanje pevcev je tema, za katero je v zadnjem času vse več zanimanja, je pa še relativno slabo raziskana. Večina predhodnih raziskav se je osredotočala na pevce profesionalnih ali amaterskih zborov in v njih so ugotovili predvsem pozitivne učinke petja na psihično blagostanje pevcev. V našem magistrskem delu pa smo se osredotočili na raziskovanje učinkov petja na psihično blagostanje profesionalnih solističnih pevcev. Zanimalo nas je predvsem, kako petje vpliva na njihovo psihično blagostanje, njihovo samozavest in razpoloženje, zanimale pa so nas tudi povezave profesionalnega solističnega petja in stresnih dejavnikov. Osredotočili smo se še na preverjanje razlik, ki bi se izkazale med ženskimi in moškimi pevci, udeleženimi v raziskavi, in pa na razlike glede na različne zvrsti petja, ki jih ti izvajajo. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Vzorec je zajemal 14 poklicnih pevcev (6 moških pevcev in 8 ženskih pevk), starih od 26 do 74 let. Ugotovili smo, da petje na splošno pozitivno vpliva na profesionalne solistične pevce in jim nudi sprostitev, srečo in zadovoljstvo. Pozitivni vplivi petja so se izkazali tudi na čustvenem področju (tj. izražanje in poglabljanje čustev, večja empatija) in na socialnem področju (tj. spoznavanje novih ljudi, sodelovanje z drugimi glasbeniki, večja splošna prepoznavnost) udeležencev. Petje prav tako večinoma pozitivno vpliva na samozavest in razpoloženje profesionalnih solističnih pevcev, vendar se zraven pojavljajo tudi številni stresni dejavniki (tj. občutek odgovornosti, trema, pritiski in pričakovanja ljudi, osebne težave idr.), ki jim občasno znižujejo občutek psihičnega blagostanja. Nekaj predvsem ženskih udeleženk je poročalo o tem, da njihova kariera zahteva več osebnega odrekanja v primerjavi z moškimi udeleženci, drugih bistvenih razlik med spoloma pa nismo zasledili. Največje občutene razlike pri petju glede na različne zvrsti so se izkazale med klasičnim oz. opernim petjem in popularnimi zvrstmi petja, kjer se je izkazalo klasično petje kot najzahtevnejša disciplina, tudi v fizičnem (kondicijskem) smislu. Pričujoče magistrsko delo omogoča boljše razumevanje tega, kako posamezniki udeleženi v raziskavi občutijo vplive petja na lastno psihično blagostanje. V primerjavi s predhodnimi raziskavami, ki so bile opravljene z zbori, naše delo nakazuje tudi to ugotovitev, da se profesionalni solistični pevci soočajo z večjimi stresnimi dejavniki, kar jim občasno omejuje občutke pozitivnih vplivov petja na njihovo psihično blagostanje. Ti zaključki nam torej ponujajo dobro iztočnico za nadaljnje raziskave teh ugotovitev.
Ključne besede: petje, profesionalni solistični pevci, psihično blagostanje, samozavest, razpoloženje, stres.
Objavljeno v DKUM: 09.08.2016; Ogledov: 1879; Prenosov: 249
Celotno besedilo (1,03 MB)

Ključne besede: poslovno komuniciranje, razpoloženje posameznika, motivacija za delo
Objavljeno v DKUM: 31.03.2008; Ogledov: 2298; Prenosov: 196