| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razpolagalno upravičenje pri poslovanju z nepremičninami : magistrsko delo
Sanja Gorjup, 2019, magistrsko delo

Opis: Pri poslovanju z nepremičninami je načelo zaupanja v zemljiško knjigo poglavitnega pomena. Iz tega načela izhaja, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Načelo zaupanja pri poslovanju z nepremičninami varuje dobroverno osebo, zato je vpis pravice v zemljiško knjigo pomemben. V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, pravice na nepremičninah in pravna dejstva tako glede nepremičnin, kot glede imetnikov pravic na nepremičninah, ki so pomembna za pravni promet z nepremičnino. Stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo je tudi lastninska pravica. Po vsebini upravičenj, ki jih vključuje, je lastninska pravica najobsežnejša stvarna pravica in lahko na primeru te pravice najprimerneje razložimo upravičenja in tako tudi med njimi razpolagalno upravičenje. V magistrski nalogi bo pojasnjena razlika med samo pravico in upravičenjem. Vsebino pravice determinirajo upravičenja. Vsaka pravica je sestavljena iz enega ali več upravičenj. Vsebina upravičenj, ki jih vključuje pravica, nam povedo na kakšen način lahko uveljavimo pravico, proti komu jo lahko uveljavimo ter ali lahko s pravico razpolagamo in na kakšen način. Zato je členitev pravice na upravičenja ne zgolj teoretičnega pomena, temveč je izredno pomembna za pravilno razumevanje vsebine pravice, ter s tem povezano uporabo pravnih pravil o uveljavljanju pravice in razpolaganju z njo. Posamezna pravica lahko vključuje tri vrste upravičenj: temeljno (materialnopravno) upravičenje, pravovarstveni zahtevek in razpolagalno upravičenje.Vsaka pravica mora vključevati najmanj eno temeljno (materialnopravno) upravičenje ter pravovarstveni zahtevek. Večina pravic vključuje tudi tretjo vrsto upravičenja, to je razpolagalno upravičenje. Razpolagalno upravičenje predstavlja del pravice, ki imetniku zagotavlja pravno možnost prenesti, obremeniti, preoblikovati ter odpovedati se pravici. Z izrazom razpolagalno upravičenje označujemo pravno dejanje (pravni posel) njenega imetnika, ki povzroči prenos, spremembo ali prenehanje te pravice. Razpolagalno upravičenje je torej pravna možnost imetnika pravice razpolagati s to pravico na določen način. Ko obravnavamo razpolagalno upravičenje, se sprašujemo, ali pravica vključuje upravičenje imetnika razpolagati z njo in v kakšnem obsegu. Razpolagalno upravičenje je kot izrecna sestavina pravice opredeljena samo v prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), pod pojmom lastninska pravica. To seveda ne pomeni, da druge pravice ne vsebujejo razpolagalnega upravičenja. Vse stvarne pravice tudi ne vsebujejo popolnega razpolagalnega upravičenja. V teoriji in sodni praksi se velikokrat nepravilno poimenuje razpolagalno upravičenje kot razpolagalna sposobnost. Prav tako se nam postavlja vprašanje, ali je razpolagano upravičenje predpostavka za začetek učinkovanja razpolagalnega pravnega posla. V pravnem prometu je trenutek vpisa izredno pomemben, saj velja pravna maksima prior tempore potior iure, ki pomeni hitrejši po času, močnejši po pravici. Pri tem je potrebno izpostaviti pričakovano pravico, katera je vmesno lastninsko stanje na nepremičnini, ko pravnoposlovni pridobitelj čeprav formalno gledano še ni lastnik, uživa določeno lastninsko varstvo, še preden vloži predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Postavlja se vprašanje, ali pričakovana lastninska pravica pridobitelja omeji razpolagalno upravičenje odsvojitelja. Lastninska pravica ni več absolutna pravica ali vseobsegajoča in oblastvena pravica, saj jo omejujejo različna pravna področja tako, da je njen tradicionalni koncept zelo okrnjen. Pri omejitvah lastninske pravice splošno razlikujemo med omejitvami v javnem interesu in omejitvami, ki varujejo zasebne interese. Te omejitve pa odpirajo nekatera pomembna pravna vprašanja, ki so predmet magistrskega dela.
Ključne besede: poslovanje z nepremičninami, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, trenutek vpisa, lastninska pravica, prenos lastninske pravice, materialnopravna upravičenja, razpolagalno upravičenje, razpolagalni pravni posel, pričakovana pravica, omejitve lastninske pravice.
Objavljeno v DKUM: 24.04.2019; Ogledov: 1184; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Razvrščanje (rangiranje) pravic na nepremičninah - pravna analiza prednostnega načela v stvarnem pravu
Mateja Smrtnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga izhaja iz ugotovitve, da v primeru obstoja več istovrstnih ali različnih knjižnih pravic na nepremičnini prihaja do konkurence med njimi. Od vsebine posamezne pravice oziroma vrste materialnopravnih upravičenj vključenih v posamezni pravici pa je odvisno njihovo medsebojno učinkovanje. Pri čemer izhajam iz stališča, da v slovenskem pravnem redu v odnosu med več pravicami na nepremični velja prednostno načelo, prej pridobljene pravice imajo prednost pred kasnejšimi.V začetnem delu magistrske naloge so posledično najprej predstavljena pravna pravila oziroma norme, ki v slovenskem pravnem redu operacionalizirajo oziroma konkretizirajo zgoraj navedeno načelo oziroma odnose med različnimi knjižnimi pravicami na nepremičnini. Pri čemer je predstavljena tudi ureditev tega načela v nemškem in avstrijskem pravnem redu.Stvarne pravice so absolutne pravice in v skladu s 5. členom SPZ učinkujejo zoper vsakogar, učinkujejo pa tudi v razmerju med seboj. Najširši krog materialnopravnih upravičenj je zajet v lastninski pravici, zaradi česar je njen učinek izključujoč. Navedeno pomeni, da na nepremičnini ne moreta hkrati obstajati dve lastninski pravici.Na nepremični pa lahko hkrati obstoji več istovrstnih ali različnih izvedenih stvarnih pravic, kot tudi obligacijskih pravic, ki se v skladu z veljavno pravno ureditvijo vpisujejo v zemljiško knjigo. Le te na različne načine učinkujejo na lastninsko pravico. Prav tako prihaja do konkurence med njimi. Predmet preučevanja in analize magistrske naloge so posledično učinki teh pravic na lastninsko pravico, nadalje konkurenca med več izvedenimi stvarnimi pravicami, konkurenca med izvedenimi stvarnimi pravicami in posameznimi obligacijskimi pravicami, ki se v skladu z veljavno pravno ureditvijo vpisujejo v zemljiško knjigo, ter konkurenca med več obligacijskimi pravicami, ki se v skladu z veljavno pravno ureditvijo vpisujejo v zemljiško knjigo. Posebej v nalogi analiziram vprašanje možnosti in posledice vknjižbe več istovrstnih ali različnih izvedenih pravic na nepremičnini v zemljiško knjigo, ki se po vsebini materialnopravnih upravičenj povsem prekrivajo in posledično izključujejo. Osrednji del magistrske naloge pa predstavlja poglavje, ki predstavi in analizira posledice oziroma vpliv uveljavitve zemljiških zastav v izvršbi ter prodaja nepremičnine v stečajnem postopku na knjižne pravice na nepremičnini. Veljavna ureditev po ZIZ in ZFPPIPP v odnosu med izvedenimi stvarnimi pravicami na nepremičnini določa, da osebne služnosti, stvarna bremena in stavbne pravice ustanovljene za zastavnimi pravicami in zemljiškimi dolgovi v primeru prisilne prodaje nepremičnine ugasnejo. Izjema je določena za stvarne služnosti. V magistrski nalogi tako analiziram ustreznost navedene ureditve, predvsem glede posledic prisilne prodaje na stavbne pravice in stvarna bremena ter tudi glede stvarnih služnosti. Pri tem domačo ureditev primerjam z ureditvijo v nemškem ter avstrijskem pravnem redu ter ponudim možnosti za njeno dopolnitev oziroma prenovitev. Posebno poglavje je v nalogi namenjeno tudi t.i. razpolagalnemu upravičenju kot odločilni predpostavki pravnoposlovne pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini v povezavi z »rangiranjem« pravic na nepremičnini. Na koncu magistrske naloge pa je predstavljena še možnosti pravnega varstva pravic, katerih vrstni red je bil prizadet. Pravno varstvo je zagotovljeno z institutoma izbrisne tožbe, ki varuje pred materialnopravno nepravilnimi vknjižbami v zemljiški knjigi ter t.i. actio Paulijana, izpodbijanje pravdnih dejanj dolžnika (v in izven stečaja). V nalogi predstavim položaje varstva z navedenima institutoma ter razlike med njima, tudi s predstavitvijo praktičnih primerov tožbenih zahtevkov.
Ključne besede: prednostno načelo, vrstni red pravic na nepremičnini, absolutni učinek stvarnih pravic, materialnopravno upravičenje, »rangiranje« pravic, posledice prisilne prodaje nepremičnine na knjižne pravice, razpolagalno upravičenje, izbrisna tožba, izpodbijanje dolžnikovih pravdnih dejanj
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1251; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici