| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
PRIDOBIVANJE SREDSTEV IZ EVROPSKIH STRUKTURNIH SKLADOV
Marija Poročnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija si je z vstopom v EU poleg številnih prednosti pridobila tudi pravico do črpanja kohezijskih sredstev; sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada, ki so namenjena hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Težko je zagotovo reči, kako uspešna je Slovenija dejansko bila pri pridobivanju in porabi sredstev strukturnih skladov. Vendar pa na podlagi podatkov, ki so že na voljo, lahko sklepamo, da je Slovenija kljub začetnim težavam uspešno zaključila prvo programsko obdobje 2004-2006. Pomembno pa je, da si je nabrala dragocene izkušnje za finančno perspektivo 2007-2013, v kateri je Sloveniji namenjenih znatno več sredstev kot v prvih dveh in pol letih članstva. Podjetja in organizacije, ki želijo priti do sredstev strukturnih skladov, se prijavijo na ustrezen razpis. Poleg zamisli za uspeh, torej dobre poslovne ideje, je za uspeh na razpisu potrebna dobra priprava projekta in dokumentacije. EU prepričajo le inovativni in dobro pripravljeni projekti. Prav tako je potrebno s pripravami začeti že nekaj mesecev prej, saj po izidu razpisa časa ni veliko.
Ključne besede: Strukturni skladi, nova finančna perspektiva 2007-2013, financiranje projektov, prijava na razpis.
Objavljeno: 23.02.2010; Ogledov: 1951; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (362,32 KB)

4.
ELEKTRONSKO IZVAJANJE JAVNIH RAZPISOV
Urška Sgerm, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsi javni zavodi in druge državne ustanove v Sloveniji so zavezani k izvajanju javnih razpisov. Javni razpisi povzročijo veliko dela in še vedno potekajo v papirni obliki, kar je povezano z dolgotrajnim in precej zamudnim postopkom. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela, v katerem opisujemo obstoječe probleme, procese in pravne okvire, ki jih moramo upoštevati, in praktičnega dela, kjer smo s pomočjo spletne prototipne rešitve - E-pogajanja podjetja Oria, izpeljali elektronski razpis. V omenjeni prototipni rešitvi je predstavljen celoten potek. Z dodeljenimi gesel smo lahko simulirali oddajo ponudb in v nadaljevanju elektronsko pocenjevanje z namenom oblikovanja najugodnejše ponudbe za objavljeni razpis. V sklepnem delu so predstavljene ugotovitve in predlogi v zvezi z izvajanjem elektronskih razpisov.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, javni razpis, javni zavod, e-pocenjevanje, e-dražba, posredni uporabnik proračuna
Objavljeno: 29.09.2009; Ogledov: 1650; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

5.
KORIŠČENJE SREDSTEV KOHEZIJSKE POLITIKE V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA
Petra Magdič, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija si je z vstopom v Evropsko unijo poleg številnih prednosti pridobila pravico do črpanja kohezijskih sredstev. Kohezijska sredstva so sredstva strukturnih skladov in Kohezijskega sklada, ki so namenjena hitrejšemu razvoju ter zmanjševanju in izravnavanju razvojnih razlik med državami članicami in regijami Evropske unije. Podjetja in organizacije, ki želijo dobiti sredstva kohezijske politike, se prijavljajo na določene in njim ustrezne razpise. Poleg zamisli za uspeh, je na razpisu potrebna dobra priprava projekta in dokumentacije. Evropsko unijo prepričajo le najbolj inovativni in dobro pripravljeni projekti. S samo pripravo projekta je potrebno začeti dovolj zgodaj, saj po izidu razpisa ni veliko časa. V diplomskem delu je opisan projekt, ki se izvaja v Občini Slovenska Bistrica in je delno sofinanciran s sredstvi kohezijskega sklada. Projekt »Celovito urejanje porečja Dravinje« je sestavljen iz treh podprojektov in sicer Izgradnje komunalne infrastrukture za zagotavljanje odvajanja in čiščenja odpadne vode, Izgradnja komunalne infrastrukture za zagotavljanje ustrezne infrastrukture za oskrbo s pitno vodo ter Izgradnja centra za ravnanje z odpadki II. reda Slovenska Bistrica. Iz kohezijskega sklada so sofinancirani le upravičeni stroški, h katerim sodijo gradnja in nabava potrebne opreme, nadzor in vodenje projekta in komuniciranje ter oglaševanje.
Ključne besede: kohezijska politika, strukturni skladi, Kohezijski sklad, finančno obdobje 2007–2013, Celovito urejanje porečja Dravinje, priprave na razpis
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 2766; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (594,73 KB)

6.
STRUKTURNI SKLADI EU KOT VIR FINANCIRANJA RAZVOJA V SLOVENIJI
Nina Vertačnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Z vstopom v EU si je Slovenija pridobila tudi pravico do črpanja iz strukturnih skladov. Sredstva so namenjena hitrejšemu razvoju manj razvitih regij EU. Po podatkih, ki jih imamo na voljo, lahko rečemo, da je Slovenija, kljub začetnim težavam, uspešno zaključila svoje prvo programsko obdobje 2004—2006. Nova finančna perspektiva je Sloveniji prinesla znatno več sredstev kot v prvih dveh in pol letih članstva. Poglavitni cilji nove finančne perspektive v Sloveniji so: vlaganje v cestno infrastrukturo, varstvo okolja, energetsko učinkovitost, veliko sredstev je namenjenih tudi za raziskave in razvoj ter podporo podjetništvu.
Ključne besede: Strukturni skladi, kohezijska politik, nova finančna perspektiva 2007-2013, financiranje projektov, prijava na razpis
Objavljeno: 19.08.2010; Ogledov: 1525; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (755,31 KB)

7.
POMEN POSLOVNEGA NAČRTA V OČEH INVESTITORJEV NA PRAKTIČNEM PRIMERU RESTAVRACIJE Z LOČEVANJEM ŽIVIL
Deja Golčman, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Podjetništvo se je v Sloveniji v zadnjih letih močno razvilo in podjetniška kariera je postala privlačna za veliko število ljudi ne glede na sloj prebivalstva. Brez podjetništva bi zamrla gospodarska rast. Samo podjetništvo zahteva veliko znanja, poguma in prepričanja v sebe. Pomembno je, da imamo dobro podjetniško idejo katera je bistvena za nadaljevanje. Za lažjo predstavo o svoji podjetniški ideji mora podjetnik napisati poslovni načrt. Poslovni načrt je izid podjetniškega planiranja. Popelje nas skozi podjetniški proces od razvijanja poslovne ideje do ustanovitve novega podjetja. Pri ustanavljanju novega podjeta nas opozori na vse ključne aktivnosti podjetja, daje teoretično podlago in praktične napotke za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti. Investiranje v podjetje predstavlja izhodiščno točko vsake poslovne priložnosti. S tem razumemo priskrbovanje denarnih sredstev, pridobitev know howa v podjetje, pridobitev subvencij, garancij skladov, bančnih posojil ipd. S pomočjo poslovnega načrta je priti do takšnih ciljev lažje, saj ima podjetnik svoje podjetje zlito na papir in zrcali njegovo podobo, načrte, projekte in cilje njemu, kot pravtako potencialnemu investitorju v njegov posel. S pomočjo bank, poslovnih angelov in skladov lahko podjetje pride do denarnih sredstev, ki so ključnega pomena za poslovanje. Pri ocenjevanju vlog za posojila, banke upoštevajo namen financiranja, pogoje za prosilca, možni obseg odobrenega kredita, ročnost, obrestno mero, način odplačevanja, zahtevana zavarovanja ter možne sankcije ob neplačilu. Poslovni angeli, ki v podjetje zraven denarja oziroma trajnega kapitala investirajo tudi vse svoje znanje, izkušnje ter poznanstva. V zameno zato pričakujejo pravico do upravljanja in manjši delež v lastništvu. Slovenski podjetniški sklad daje finančno podporo podjetniškemu sektorju v Sloveniji, vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno-širitvene investicije, pri tem pa tesno sodeluje z ostalimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami. Veliko truda je potrebno vložiti v pripravo poslovnega načrta, da z njim prepričamo potencialne investitorje, vendar je vredno, saj ti prinesejo denar v naše podjetje in možnost rasti in razvoja.
Ključne besede: poslovni načrt, investitorji, banka, poslovni angeli, Slovenski podjetniški sklad, bančno posojilo, razpis, investiranje, poslovna priložnost, podjetnik, vlagatelj, denar, poslovanje.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 1936; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

8.
MODEL ZA POMOČ PRI ODLOČANJU O IZBIRI NASTOPAJOČIH V OKVIRU TEDNA MLADIH
Miha Kramar, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo razvijali model za pomoč pri odločanju o izbiri nastopajočih v okviru festivala Teden mladih. Za razvoj modela smo se odločili, ker se nam zdi obstoječi način izbire neprimeren in bi na ta način izboljšali kakovost izbire. Najprej smo določili kriterije, pomembne za izbiro, kar je ena izmed ključnih faz, saj nepopolna izbira kriterijev močno vpliva na končne rezultate. Nato smo določili še zaloge vrednosti in funkcije koristnosti. Razvoj modela je potekal v progamu DEXi, ki nam poda prve rezultate vrednotenja. Za podrobnejšo analizo rezultatov pa smo uporabili še program Vredana, ki nam rezultate razvrsti tudi kvantitativno. Za vrednotenje, ki je najboljši način za preverjanje modela, smo izbrali deset prijav na razpis festivala Teden mladih 2010. Končni rezultat vrednotenja so ocene kandidatov, ki komisiji podajo potrebne informacije, na podlagi katerih lahko izberejo nastopajoče na festivalu.
Ključne besede: Teden mladih, razpis, Klub študentov Kranj, večparametrski model, Dexi
Objavljeno: 15.04.2011; Ogledov: 1289; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

9.
PRIPRAVA PONUDB IN PRODAJA GRADBENIH OBJEKTOV IN STORITEV
Urška Hribernik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opredelili naloge komercialnega oddelka v gradbenem podjetju. Opisali smo celotno shemo procesa prodaje gradbenih objektov in storitev od priprave ponudbene dokumentacije, oddaje ponudbe, do pridobitve dela. Primer postopka izdelave ponudb smo povzeli po srednje velikem gradbenem podjetju v Sloveniji. Natančneje smo preučili postopke in načine razpisov za oddajo del, prodajne poti v gradbeništvu ter prodajo in distribucijo gradbenih objektov. V zadnjem sklopu smo preučili pospeševanje prodaje in oglaševanje gradbenih proizvodov.
Ključne besede: gradbeno podjetje, prodaja gradbenih objektov, javni razpis, tržne poti, oglaševanje, pospeševanje prodaje
Objavljeno: 19.01.2012; Ogledov: 2853; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici