Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V pričujoči raziskavi smo primerjali klonalne poteze rastlin dveh habitatnih tipov (HT) z različno pogostnostjo in jakostjo motnje - ekstenzivnega mezotrofnega travnika (Physis koda 38.222 ʺsrednjeevropski higrozmezofilni nižinski travnik na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovkoʺ) z zmerno motnjo in rečnih prodišč (Physis koda 24.22 ʺredko porasli rečni bregovi in prodiščaʺ), kjer je motnja močneje izražena. Na travišču smo vzorčili 10 vegetacijskih popisov in določili 51 rastlinskih vrst. Podatke za prodišča smo pridobili iz baza popisov Katedre za geobotaniko FNM, UM, in so obsegali 10 vegetacijskih popisov ter 74 rastlinskih vrst. Za skupno 120 rastlinskih vrst smo zbrali podatke o 13 rastlinskih potezah in oblikovali tabelo, ki je predstavljala osnovo za nadaljnje analize. Podatke o klonalnosti smo pridobili iz prosto dostopne spletne baze CLO-PLA3. Ob primerjavi vrste sestave smo ugotovili, da se jih je, od skupno 120 rastlinskih vrst, 46 (38 %) pojavljalo samo na travniku, 69 (58 %) izključno na prodiščih, skupnih je bilo 5 (4 %) vrst. Nadalje smo ugotovili, da imata HT, kljub različni floristični sestavi in pestrosti, zelo podoben spekter OKR in pri tem določili 6 od 17 različnih tipov OKR. Razlike so bile predvsem v zastopanosti neklonalnih vrst, katerih višji delež se je pojavil na prodišču (prisotnost enoletnic) in v deležih zastopanosti prevladujočih OKR. Na travniku so prevladovale vrste z nadzemno in podzemno koreniko in na prodiščih vrste s podzemno koreniko. Podobnosti smo ugotovili še pri obstojnosti povezav med poganjki (poganjki so v obeh HT obstojni več kot dve leti), pri hitrosti in dolžini horizontalnega širjenja (prevladujejo slabše mobilne vrste), pri razvejanosti klonalnih poganjkov, pri čemer tako na travišču kot na prodišču prevladuje simpodialna razvejanost in pri velikosti klonalnih poganjkov v primerjavi s starševsko rastlino, pri čemer se v obeh HT pojavljajo približno enako veliki poganjki, kot je starševska rastlina. Razlike so se pojavile pri naslednjih rastlinskih potezah: vloga OKR, cikličnost poganjkov, število poganjkov na starševsko rastlino, arhitektura poganjka in prekrivanje generacij. Za travišča so značilne vrste, katerih OKR imajo obvezno vlogo, z dicikličnimi poganjki, tvorijo en poganjek na starševski osebek, polrozete in prekrivajoče se generacije. Obratno je na prodiščih največ neklonalnih vrst (brez OKR), vrst, ki imajo monociklične poganjke, tvorijo od 2 do 10 poganjkov na starševski osebek, brez rozete in s prekrivajočimi se generacijami. Na travniku se pojavlja večji delež vrst, ki imajo rezervne brste razvite na površini in do 10 cm pod površino tal, aktivirajo se s košnjo/pašo in tako poskrbijo za vegetativno regeneracijo. Enoletnice na prodišču v večini nimajo brstov v tleh, hkrati pa so brsti locirani pri več vrstah na višini več kot 10 cm. Klonalne vrste prodišč so lahko zasedle predvsem mikro-habitate z manj izrazito motnjo. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno novo znanje o vlogi vegetativnega razmnoževanja rastlin v habitatih z različno intenzivnostjo motnje. Hkrati predstavljajo tako ekstenzivna travišča kot tudi prodišča HT z visoko naravovarstveno vrednost, zato ima poznavanje in razumevanje glavnih dejavnikov ohranjanja raznolikosti vrst v teh ekosistemih odločujočo vlogo tudi pri oblikovanju smernic za njihovo varovanje.
Ključne besede: magistrska dela, vegetativno razmnoževanje rastlin, habitatni tipi, funkcionalne poteze, Clo-Pla3, organi klonalne rasti
Objavljeno v DKUM: 06.04.2023; Ogledov: 507; Prenosov: 46
Celotno besedilo (3,31 MB)