| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza pogojev v italijanskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Barbara Potočnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Spoštovanje človekovih pravic je temelj današnje družbe. Da to lahko izpolnimo, moramo razumeti, katere pravice sploh imamo, nadalje pa je na organih države, da te pravice upoštevajo tudi ob odvzemu prostosti. Zapor je okolje, ki omejuje številne pravice. V zaključnem delu predstavljamo mednarodno in nacionalno zakonodaja, ki varuje pravice zapornikov v Italiji. Analiza se osredotoča na italijanske zapore, saj spadajo med ene izmed najbolj zasedenih, slabo vzdrževanih prostorov za zadrževanje zapornikov v Evropi. Italijo pesti predvsem problematika prezasedenosti zaporov, ki negativno vpliva na zagotavljanje osnovnih pogojev v zaporih. Ne samo da prezasedenost negativno vpliva na zdravje, počutje, organizacijo, ampak tudi krši 3. člen Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, kar je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Stanje v zaporih smo preverili z analizo poročil Odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, SPACE I ter organizacije Antigona. Izsledki kažejo, da se število kršitev, ki jih je zaznal Odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, skozi leta manjša. Analiza pa je pokazala povezanost med prezasedenostjo zaporov in številom kršitev.
Ključne besede: italijanski zapori in zaporniki, človekove pravice, razmere v zaporih, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 31.08.2022; Ogledov: 990; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Prostorska stiska v zaporih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Mateja Budna, 2021, diplomsko delo

Opis: Zapori so ustanove, v katerih so nameščeni obsojenci, ki so obsojeni na zaporno kazen. Ko govorimo o zaporni kazni, gre za kazen, ki obstaja že dolgo. Včasih je kaznovanje potekalo na različne, manj humane načine, od bičanja, sežiganja, obešanja in podobno do današnje kaznovalne politike, ki je doživela velik preobrat. V diplomski nalogi smo se osredotočali na prostorsko stisko v zaporih, ki je še danes aktualen globalen problem. Vse kaže na to, da se tako resen problem ni prav veliko spremenil čez leta. Tako drugod, kot tudi v Sloveniji je v zavodih za prestajanje kazni zapora velik problem, prezasedenost oziroma prenatrpanost zaporov, neustrezni bivalni pogoji, pomanjkanje zaporskega osebja, omejene pravice zapornikov in pripornikov ter neustrezna zgradba zavoda za prestajanje kazni zapora. V Sloveniji imamo šest zavodov za prestajanje kazni zapora, ki smo jih na kratko tudi opisali. Globalna prenatrpanost zaporov predstavlja tako za zaprte osebe kot tudi za osebje, zaposleno v zaporih pomemben izziv, saj vpliva na neustrezno spoštovanje temeljnih pravic, prikrajša zapornikom možnost določenih ugodnosti, predstavlja tudi izziv za zdravje, razpoloženje ter negativno vpliva na duševno zdravje oseb, ki bivajo v zavodih. Tudi upraviteljem zapora prinaša prostorska stiska v zaporih, slabše in težje obvladljive izzive na področju varnosti, upoštevanja humanih pogojev in standardov. S preprečitvijo prenatrpanosti lahko dosežemo boljše vzdušje v zaporu, ustrezne bivalne pogoje ter boljše delovanje celotnega zaporskega sistema. Tudi zapornikom bi bilo zagotovljeno opravljanje raznih rekreacijskih dejavnosti v dodatnih prostorih ter možnost obiskov in še kaj več. Ključna rešitev za boljše pogoje v zaporih je prenova in izgradnja zaporov, bolj natančno v slovenskem prostoru govorimo o prenovi ženskega zapora na Igu ter izgradnji novega moškega zapora v Dobrunjah.
Ključne besede: diplomske naloge, zapor, zaporniški sistem, zaporna kazen, prostorska stiska v zaporih, bivalne razmere
Objavljeno v DKUM: 20.10.2021; Ogledov: 1006; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (997,35 KB)

3.
Primerjava slovenskega in avstrijskega zaporskega sistema : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Pia Lesar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena primerjava med slovenskim in avstrijskim zaporskim sistemom. Delo se osredotoča na trenutne razmere obeh zaporskih sistemov, pri čemer so poudarjene predvsem podobnosti in razlike teh dveh sistemov ter težave, s katerimi se srečujeta. Slovenija in Avstrija sta bili v preteklosti del skupne države avstro-ogrske monarhije, zato se del diplomskega dela osredotoča tudi na zgodovinski razvoj zaporskih sistemov obeh držav tako v skupni državi kot kasneje po razpadu avstro-ogrske monarhije. Zgodovinskemu razvoju sledi pregled zakonodaje obeh držav, delo se dotakne tudi povratništva, nato sledi pregled podatkov o zaporski populaciji in zaposlenih v posameznem zaporskem sistemu. Pri izdelavi diplomskega dela sta uporabljeni deskriptivna metoda in komparativno-historična metoda, opravljena je tudi primerjalna analiza statističnih podatkov. Primerjava avstrijskega in slovenskega zaporskega sistema pokaže, da se v obeh državah srečujejo s prezasedenostjo zaporov, obenem tudi s kadrovsko stisko, ki negativno vplivata na pogoje za delo in povzročata preobremenjenost. Kljub želji zaprtih oseb po opravljanju dela je v delu ugotovljeno, da v obeh zaporskih sistemih tega ne zagotavljajo v zadostni meri. Težave predstavlja tudi starost nekaterih zaporov v obeh državah, ki prvotno niso bili namenjeni izvrševanju kazni zapora in posledično ne ustrezajo današnjim infrastrukturnim zahtevam. V delu je ugotovljeno, da se med zaporskima sistemoma kažejo razlike pri delu obsojencev, ki je v avstrijskih zaporih (za razliko od slovenskih) obvezno. Glede kaznovalne naravnanosti Slovenija spada med manj kaznovalno naravnane države, medtem ko se Avstrija uvršča med srednje kaznovalno naravnane države. Razlike med slovenskimi in avstrijskimi zapori so tudi v deležu tujcev znotraj zaporov – v Avstriji tuji državljani predstavljajo več kot polovico zaporske populacije v Sloveniji pa slabo tretjino.
Ključne besede: diplomske naloge, zapor, zaporski sistem, Slovenija, Avstrija, razmere v zaporih, primerjava sistemov
Objavljeno v DKUM: 02.09.2021; Ogledov: 1264; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (689,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici