Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je bilo obravnavano, kako so zdravstvene ustanove v Sloveniji pripravljene na krizne situacije, kot so epidemije, naravne nesreče in druge izredne razmere, ki lahko ogrozijo zdravje in varnost ljudi. Zaključna naloga se osredotoča na strukture, protokole in usklajevanje med različnimi institucijami in organi oblasti pri odzivanju na krize. Raziskava temelji na seriji intervjujev z odgovornimi osebami v ključnih zdravstvenih in vladnih ustanovah, analizira pa obstoječe postopke in pripravljenost sistema. Ugotovitve kažejo, da so zdravstvene institucije razmeroma dobro pripravljene, vendar pa obstajajo pomanjkljivosti pri usklajevanju odzivov na večje krize in pri ažuriranju načrtov za krizno upravljanje. V zaključnem delu je bilo predlaganih več izboljšav: redno posodabljanje in preizkušanje kriznih načrtov, izboljšanje komunikacijskih strategij med institucijami in boljše usposabljanje osebja za krizne situacije. Dodatno predlagamo nadaljnje raziskave, ki bi osvetlile, kako digitalne tehnologije in mednarodno sodelovanje lahko izboljšajo odzivnost na krize. Ta naloga prispeva k razumevanju in izboljšanju kriznega upravljanja v zdravstvu v Sloveniji in nudi osnovo za politične odločitve, ki bi lahko pripomogle k boljši pripravljenosti in odzivnosti zdravstvenega sistema v prihodnosti.
Ključne besede: krizno upravljanje, zdravstvo, izredne razmere, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,15 MB)

Opis: Sporazum TRIPS je bil pomembno gonilo standardizacije pravne zaščite farmacevtskih izdelkov s pravicami intelektualne lastnine na svetovni ravni. Za primere izrednih razmer, ko mora javni interes prevladati nad zasebnimi pravicami, predvideva uporabo prisilne licence, ki se podeli za vsako državo posebej. Pandemija covida-19 je po celem svetu hkrati povzročila potrebo po pospešitvi proizvodnje in distribucije patentiranih cepiv, zdravil in medicinske opreme. V okviru STO se zato obravnava predlog, da bi v svetovni zdravstveni krizi vse države začasno oprostili obveznosti spoštovanja pravic intelektualne lastnine iz Sporazuma TRIPS in tako z enkratnim ukrepom odpravili pravne ovire za pravičen dostop do cepiv in zdravil po svetu. Prispevek predstavlja ukrepe za varstvo javnega zdravja v skladu s Sporazumom TRIPS in njihove pomanjkljivosti ter analizira, kako bi v domačem pravu učinkovala predlagana oprostitev obveznosti varovanja pravic intelektualne lastnine.
Ključne besede: intelektualna lastnina, izredne razmere, pandemija, zdravila, cepiva, Sporazum TRIPS, oprostitev obveznosti, prisilna licenca
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 313; Prenosov: 39
Celotno besedilo (448,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Zagotavljanje varnih delovnih razmer spada med eno temeljnih in najpomembnejših pravic in obveznosti, ki jih morata spoštovati tako delavec, kot tudi delodajalec. Z izbruhom SARS-CoV-2 oziroma COVID-19, je kot nalezljiva bolezen svetovnih razsežnosti pomembno zaznamovala ne zgolj družbene odnose, temveč tudi področje zagotavljanja varnih in zdravih delovnih razmer. Vzporedno s prvo razglašeno epidemijo COVID-19, je Republika Slovenija začela sprejemati tudi interventno zakonodajo za čim hitrejšo preprečitev in omejitev širjenja omenjene bolezni in odloke, ki so področno urejali posamezne preventivne ukrepe. Za preprečitev širjenja COVID-19 so delodajalci bili dolžni reorganizirati delovni proces, na novo analizirati oceno tveganja in le-to prilagoditi specifikam COVID-19. Poleg interventne zakonodaje, so tudi Odloki Vlade Republike Slovenije zapovedovali minimalne standarde za preprečevanje in širjenja COVID-19. Kljub izrednim razmeram, ki so vladale v času najvišje stopnje okuženosti oseb s COVID-19, stopnji umrljivosti in zasedenosti bolnišničnih kapacitet, to ne pomeni, da je s sprejemom interventne zakonodaje in sprejetimi odloki prenehala veljati veljavna nacionalna zakonodaja kot tudi dokumenti Organizacije združenih narodov, Mednarodne organizacije dela, Sveta Evrope in Evropske unije, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Zakonodaja sprejeta v času izrednih razmer ima zgolj možnost korigirati veljavno zakonodajo in jo prilagajati izrednim razmeram, vse z namenom čim večje omejitve razširjanja COVID-19. Spoštovanje prilagojenega delovnega procesa so morali sprejeti tudi delavci. Interventna zakonodaja je v dvoletnem obdobju spremenila navade delavcev, ki so morali sprejeti nošenje obveznih zaščitnih mask, držati zaščitno razdaljo pri opravljanju svojega dela, omogočiti dostop in obdelavo posebno občutljivih osebnih podatkov, do katerih je dostopal delodajalec z uveljavitvijo obveznosti izpolnjevanja pogoja testiranja, prebolevnosti in cepljenja. Zagotavljanje varnosti v času COVID-19 je pripeljalo do tega, da so se delodajalci na delovnih mestih kjer je to mogoče, enostransko odrejali opravljanje dela na domu, sklicujoč se na 169. člen Zakona o delovnih razmerjih. Omenjeni člen dopušča možnost spremembo opravljanja kraja dela zgolj v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ter v primeru naravnih in drugih nesreč oz. okoliščin.
Ključne besede: varne delovne razmere, COVID-19, zaščitni ukrepi, delo na domu, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 593; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,59 MB)

Opis: Spoštovanje človekovih pravic je temelj današnje družbe. Da to lahko izpolnimo, moramo razumeti, katere pravice sploh imamo, nadalje pa je na organih države, da te pravice upoštevajo tudi ob odvzemu prostosti. Zapor je okolje, ki omejuje številne pravice. V zaključnem delu predstavljamo mednarodno in nacionalno zakonodaja, ki varuje pravice zapornikov v Italiji. Analiza se osredotoča na italijanske zapore, saj spadajo med ene izmed najbolj zasedenih, slabo vzdrževanih prostorov za zadrževanje zapornikov v Evropi. Italijo pesti predvsem problematika prezasedenosti zaporov, ki negativno vpliva na zagotavljanje osnovnih pogojev v zaporih. Ne samo da prezasedenost negativno vpliva na zdravje, počutje, organizacijo, ampak tudi krši 3. člen Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju, kar je ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Stanje v zaporih smo preverili z analizo poročil Odbora za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, SPACE I ter organizacije Antigona. Izsledki kažejo, da se število kršitev, ki jih je zaznal Odbor za preprečevanje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja, skozi leta manjša. Analiza pa je pokazala povezanost med prezasedenostjo zaporov in številom kršitev.
Ključne besede: italijanski zapori in zaporniki, človekove pravice, razmere v zaporih, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 31.08.2022; Ogledov: 1080; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Misel pravi, da ni dobrega in slabega vremena, ampak le dobra in slaba oprema. Dandanes se otroci doma in v vrtcu premalo srečujejo z igro v različnih vremenskih razmerah. Diplomsko delo z naslovom Igra predšolskih otrok v naravnem okolju v različnih vremenskih razmerah je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene zanimivosti in prednosti igre v naravnem okolju, zapisan je tudi pomen tveganja pri taki igri. Izpostavljena je igra v različnih vremenskih razmerah z vsemi prednostmi in nevarnostmi, ki jih prinaša. Namen raziskave je ugotoviti, kako igro v naravnem okolju sprejemajo otroci in katera čutila uporabljajo pri igri v različnih vremenskih razmerah. Rezultati so bili pridobljeni na podlagi opazovanja proste igre dveh predšolskih otrok v naravnem okolju. Otroka sta se šest dni igrala v naravnem okolju, kljub snegu, dežju, soncu in mrazu. Pozornost je bila usmerjena na otrokova vprašanja in zanimive komentarje, ugotavljali smo, ali motivacija za igro izhaja iz otroka, ali morebiti potrebuje še dodatno spodbudo s strani vzgojitelja. Ugotovili smo, da otroci pri igri na prostem uporabljajo skoraj vsa čutila, le v hladnejših mesecih so lahko prikrajšani do čutila za okus, saj je takrat na voljo manj užitnih dobrin. Velikokrat se pri taki igri umažejo, a jih to ob ustreznih zaščitnih oblačilih in obutvi prav nič ne ovira pri igri.
Ključne besede: vremenske razmere, naravno okolje, prosta igra, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1059; Prenosov: 127
Celotno besedilo (2,46 MB)