| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZLIKE MED SPOLOMA IN NJIHOV VPLIV NA PODJETNIŠTVO
Tamara Breznik, 2009, diplomsko delo

Opis: Ženske so bile s stereotipno vlogo v družbi zaznamovane skozi celotno zgodovino. Predvsem v času 2. svetovne vojne so se zaradi pomanjkanja moških, ki so bili na fronti, začele udejstvovati tudi v poklicih, za katere se je prej smatralo, da so moški. Kljub temu, da je danes drugače in da lahko ženska svojo pot izobraževanja in kariere izbira sama, se za njeno primarno nalogo še vedno šteje skrb za gospodinjstvo, moža ter otroke. Stereotipne predstave o vlogi ženske, so se pričele spreminjati v 90-ih letih prejšnjega stoletja, ko so slednje tudi v Sloveniji pričele izbirati podjetništvo kot obliko kariere. Navkljub rezultatom podjetij, ki jih vodijo ženske in ki so popolnoma primerljivi s podjetji pod vodstvom moških, imajo podjetnice še vedno komplekse pri izbiri dejavnosti. Majhni premiki, ki so bili povzročeni s strani različnih organizacij za vzpodbujanje ženskega podjetništva se sicer poznajo, a se za udejstvovanje v »moškem poklicu« še vedno odloči zelo malo žensk. Le-te vedno bolj spoznavajo določene prednosti podjetništva, med njimi fleksibilnost in več svobode, kar s pridom izkoristijo za boljše usklajevanje družine, doma in kariere. Vedno večjo samozavest podjetnicam dajejo tudi uspehi njihovih podjetij, ki so vzpodbuda in vzgled ostalim ženskam. Skozi raziskavo, ki smo jo v sklopu diplomske naloge izvedli v krogu podjetnikov in podjetnic, smo prišli do spoznanj, da anketirane osebe po večini menijo, da je podjetništvo želena izbira kariere in da moškim v poslu ni nič lažje kot ženskam. Zanimivo je, da tako menijo tudi anketirane ženske.
Ključne besede: socializacija // spolne vloge // spolne razlike // delitev dela // žensko delo // izobraževanje // zaposlovanje // ženski poklici // moški poklici // enakopravnost spolov // spolna diskriminacija // človekove pravice žensk // pravna ureditev zaposlenih // podjetništvo // podjetnik // podjetnica // razvoj podjetništva // stanje podjetništva // prednosti podjetništva // slabosti podjetništva // razlike med spoloma // žensko podjetništvo // motivacijski dejavniki // položaj podjetnic // kariera i
Objavljeno: 10.06.2010; Ogledov: 3918; Prenosov: 753
.pdf Celotno besedilo (612,03 KB)

2.
RAZLIKE MED SPOLOMA PRI VKLJUČEVANJU V PODJETNIŠKO AKTIVNOST V SLOVENIJI
Sanja Urankar, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Podjetništvo razumemo kot proces ustvarjanja nečesa novega, vrednega, v katerega morajo podjetniki vložiti svoj čas in trud ter prevzeti tveganja. Ker je vselej igralo pomembno vlogo v gospodarskem razvoju in zaposlovanju, je pomembno, da o podjetništvu vemo čim več. V Sloveniji, v ta namen poteka GEM raziskava o podjetništvu, ki jo izvaja Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. V zadnjih štirih letih je podjetniška aktivnost v Sloveniji konstantno naraščala. Zgodnja podjetniška aktivnost v letu 2008, je bila 6,4 % odraslega prebivalstva. Po ocenjevanjih raziskovalcev GEM (Global Entrepreneurship Monitor), je bilo glede na število odraslega prebivalstva, 159.000 podjetniško aktivnih posameznikov. V podjetništvo se vključujejo tako moški kot ženske, vendar je žensk bistveno manj. Mnoge se srečujejo z ovirami, ki jim preprečujejo vstop v podjetništvo. Najpogostejše ovire so prezaposlenost in odsotnost podpore v družini, konflikt med delom in družino, saj je ženska tista, ki zna kuhati pospravljati, skrbeti za moža, dom in otroke, finančne ovire in nefleksibilnost vzgojnih institucij. Značilnosti podjetnikov in podjetnic so na splošno precej podobne, vendar se podjetnice od podjetnikov razlikujejo glede motivacij, poklicnih izkušenj, osebnih značilnosti, poslovnih veščin. Različni so tudi viri sredstev s katerimi ustanovijo podjetje in panoga v kateri ga ustanovijo. V diplomskem seminarju je bila opravljena tudi analiza podatkov, ki so bili pridobljeni s pomočjo raziskave GEM 2008. S to analizo, smo poskušali ugotoviti ali obstajajo razlike med moškimi in ženskami pri vključevanju v podjetništvo v Sloveniji. Analizirali smo spremenljivke spol, starost, izobrazba, dohodek, motivacijska naravnanost, inovacijska naravnanost in nagnjenost k rasti.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, podjetniška aktivnost, GEM, demografske značilnosti, razlike med spoloma, žensko podjetništvo, lastnosti podjetnikov, lastnosti podjetnic, statistična analiza.
Objavljeno: 05.01.2011; Ogledov: 2702; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (779,34 KB)

3.
VPLIV ORGANIZACIJSKE SUBKULTURE IN SPOLA NA PRIJATELJSTVO
Aleksander Koporec Oberčkal, 2010, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretične ugotovitve so opisane v štirih poglavjih. Prvo poglavje predstavlja uvod. V drugem poglavju opisujemo pomen dobrih medosebnih odnosov in mehanizme psihosocialnih interakcij. Teorije in modeli, ki opisujejo dva različna pogleda na vzpostavitev, vzdrževanje in prekinitev medosebnih odnosov, in sicer linearni in ciklični, predstavljajo jedro drugega poglavja. V tretjem poglavju opisujemo prijateljstvo. Različne definicije prijateljstva so navedene v kronološkem vrstnem redu. Tem sledijo bistvene značilnosti prijateljstva. Prijateljstvo obravnavamo še v okviru zgodovinskega, razvojnega, socialnopsihološkega in organizacijskega vidika. Četrto poglavje opisuje organizacijsko kulturo. Opisane so raziskovalne smeri, ki so vplivale na razumevanje organizacijske kulture, vrste organizacijskih kultur in njihove značilnosti. Opisu Denisonovega modela sledi opis organizacijske subkulture. Slednja je opredeljena v okviru državne uprave in gospodarskih družb. Teoretičnemu delu sledi empirični del. V slednjem opisujemo sintezo dveh različnih raziskav, prijateljstva in organizacijske kulture. Definiciji obeh pojmov, ki sta v literaturi različno definirana, sta bili vsebinsko analizirani. Posledično izpeljana definicija prijateljstva je bila uporabljena kot merski pripomoček. Za raziskovanje različnih značilnosti prijateljstva smo izdelali svoj lasten vprašalnik. Za raziskovanje značilnosti organizacijske kulture smo uporabili vprašalnik, izdelan na podlagi Denisonovega modela organizacijske kulture. Značilnosti prijateljstva, katere so bile potrjene v empiričnem delu so bile: 'lastna pričakovanja o prijateljstvu', 'ocena pričakovanj prijatelja', 'pogostost pogovorov', 'intimnost pogovorov', 'tesnost prijateljstva', 'vzajemnost prijateljstva', 'negativne interakcije', 'skupne aktivnosti', 'trud za vzdrževanje prijateljstva', 'socialna podpora' in 'optimizem'. Značilnosti organizacijske kulture so bile: 'vključenost', 'konsistentnost', 'prilagodljivost' in 'poslanstvo'. Z navedenima raziskavama smo sledili temeljni raziskovalni tezi doktorske disertacije, ki se glasi: »Med poklicnim in zasebnim življenjem obstaja transfer, ki se kaže v pozitivni povezanosti med značilnostmi prijateljstva in značilnostmi organizacijske kulture. Ne glede na to ali je transfer manifesten ali latenten, zaveden ali nezaveden, lahko govorimo o pozitivnem vplivu značilnosti organizacijske kulture na značilnosti prijateljstva. Poleg vpliva značilnosti organizacijske kulture, pri transferu med poklicnim in zasebnim življenjem, ima spol tako pomembno vlogo, da lahko govorimo o pozitivnem moderatorskem učinku spremenljivk 'spol' in 'vrsta prijateljstva' na značilnosti prijateljstva. Predvsem je slednje pomembno zato, ker je narava prijateljstva med moškimi in med ženskami tako različna, da ne moremo govoriti o naključnem vplivu.« V raziskavo so bili vključeni odgovori 265 sodelujočih. Pridobivanje podatkov je potekalo po elektronski poti, po metodi snežene kepe. Povezanosti med značilnostmi organizacijske kulture in med značilnostmi prijateljstva, ki so bile temelj za sklepanje o transferu med poklicnim in zasebnim življenjem posameznika, so bile analizirane s korelacijsko analizo. Slednjo smo uporabili tudi pri analiziranju povezanosti med značilnostmi prijateljstva in drugimi spremenljivkami (npr. vodstvena funkcija). Enosmerna analiza variance je bila uporabljena pri raziskovanju razlik med spoloma, razlik glede na prijateljstvo z osebami istega ali različnega spola in razlik po različnih drugih spremenljivkah (npr. zadovoljstvo z življenjem). Pri ugotavljanju napovednih vrednosti nekaterih spremenljivk sta bili uporabljeni hierarhična in stopenjska regresijska analiza. Rezultati so potrdili določene ugotovitve preteklih raziskav, predvsem to, da obstajajo pomembne razlike med moškimi in ženskami glede prijateljskih odnosov. Te razlike so se pokazale pri spremenljivkah 'pogostost pogovorov', 'lastna pričakovanja
Ključne besede: medosebni odnosi, prijateljstvo, organizacijska kultura, organizacijska subkultura, razlike med spoloma, prijateljstvo z osebo istega spola, prijateljstvo z osebo različnega spola.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 4087; Prenosov: 562
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

4.
VREDNOTNI VIDIK ZASEBNOSTI MED MLADIMI V SLOVENIJI
Laura Rožman, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vrednotni vidik zasebnosti med mladimi v Sloveniji smo želeli raziskati vrednote, ki se povezujejo z zasebnim življenjem (partnerstvo, zakonska zveza, ljubezen, družina, spolnost), in odnos mladih do teh vrednot. Diplomsko delo je razdeljeno na dva glavna dela. V prvem, teoretičnem delu smo obravnavali opredelitve vrednot in vrednote, ki se vežejo na zasebno življenje. Prikazali smo, da se vrednote mladih skozi zgodovinska obdobja spreminjajo, prav tako so vrednote, ki se nanašajo na zasebno življenje, v različnih kulturah različne oziroma različno sprejete. Pri vrednotnih orientacijah v zasebnosti so jasno razvidne velike razlike med spoloma. V empiričnem delu smo najprej uporabili relevantne podatke iz baz podatkov raziskav Mladina 2000 in Mladina 2010, s čimer smo lahko prikazali spreminjanje vrednotnih orientacij v desetletnem razmiku in pomikanje starostnih mej v pomembnih prehodih zasebnosti. Izvedli smo tudi lastno anketno raziskavo, katere podatki so nam omogočili pridobiti še odgovore na vprašanja o vrednotah mladih ter o stališčih mladih glede partnerstva, zakonske zveze, družine, spolnosti in usklajevanja družinskega ter kariernega življenja.
Ključne besede: Mladi, vrednote, spreminjanje zasebnosti, partnerstvo, ljubezen, družina, razlike med spoloma.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2237; Prenosov: 493
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
Razlike v zaznavanju in spominu med moškimi in ženskami : diplomsko delo
Andreja Repinc, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis:
Ključne besede: spomin, zaznavanje, moški, ženske, razlike med spoloma, diplomske naloge
Objavljeno: 14.10.2011; Ogledov: 1854; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (952,19 KB)

6.
Aristotelov seksizem
Manja Omerzu, 2012, diplomsko delo

Opis: Aristotel je ženske velikokrat označil kot manjvredne ter podrejene moškim, ta vidik pa je še posebej izražen v njegovem delu Politika. V ospredju pa je predvsem sedem seksističnih trditev, ki jih je moč zaslediti na področju Aristotelove biologije: (1) ženska je nepopoln moški; (2) ženska predstavlja odklon od oblike; (3) najbolj idealen potomec je sin, podoben svojemu očetu; (4) ženska se anatomsko razlikuje od moškega; (5) moški so tisti, ki vladajo, ženske pa tiste, ki ubogajo; (6) vloga žensk v razmnoževanju je podrejena ter (7) ženske so sposobne resničnega mnenja, le moški pa védenja. Njegova stališča so naletela na močan odziv s strani kritikov, ki Aristotela označujejo kot enega največjih seksistov, na drugi strani pa številni avtorji navajajo, da (predvsem njegova biologija) ne temelji na seksističnih predsodkih. V diplomskem delu smo z metodo komparativne analize prikazali splošen pregled omenjene tematike, pri čemer smo v prvem delu obravnavali področje biologije, ta pogled pa smo v drugem delu dopolnili še z Aristotelovimi trditvami na področju politike in metafizike. Za Aristotela je ženska nežnejši, manj pogumen spol, ki se podreja moškemu. Ker so ženske sposobne le resničnega mnenja, je filozofija rezervirana izključno za moške. Manjvredna pa je tudi vloga žensk v razmnoževanju, saj prispevajo le materialni vzrok. Pokazali smo, da kljub njegovim izjemnim dognanjem ne le na področju biologije, temveč v celotni filozofiji, Aristotel žensko smatra kot neenakovredno in podrejeno moškemu.
Ključne besede: Aristotel, seksizem, ženske, razlike med spoloma, biologija, filozofija
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 3667; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (792,07 KB)

7.
ŠPORTNA DEJAVNOST IN RAZLIKE MED SPOLOMA
Maja Pažon, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v športni dejavnosti med dečki in deklicami. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 454 otrok, starih od 9 do 11 let, med njimi 221 dečkov in 233 deklic. V raziskavo so bili zajeti otroci, ki so v tem času obiskovali osnovne šole severovzhodne Slovenije. Športno dejavnost otrok smo ugotavljali s pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo dobili podatke o količini športne dejavnosti otrok pri različnih oblikah športne dejavnosti ter podatke o spolu otroka. Statistično značilne razlike v športni dejavnosti med enako starimi dečki in deklicami smo ugotavljali s pomočjo T-testa, na ravni tveganja 0,05. Ugotovitve naše raziskave kažejo, da obstajajo razlike med spoloma tako znotraj posamezne starostne skupine kot tudi med starostnimi skupinami. Največ razlik smo ugotovili znotraj starostne skupine 9 let, najmanj pa znotraj starostne skupine 11 let, kar pomeni, da se na podlagi naše raziskave s staranjem zmanjšujejo razlike med spoloma. Razlogov za nastanek teh razlik je lahko ogromno, največkrat pa se omenjajo proces socializacije, proces prevzemanja spolnih vlog, vse biološke in fiziološke razlike med spoloma, ponudba športnih dejavnosti v kraju bivanja posameznika, odnos staršev do športnega udejstvovanja, oddaljenost od športnih površin, finančno stanje družine, spodbude iz okolja, v katerem se posameznik nahaja in navsezadnje tudi osebnost posameznika.
Ključne besede: športna dejavnost otrok, razlike med spoloma, razlike po starosti, motorični razvoj, telesni razvoj.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1585; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

8.
Spol in šolska uspešnost
Marina Tavčar Krajnc, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: šolski uspeh, dejavniki šolskega uspeha, dijaki, spol, razlike med spoloma
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1411; Prenosov: 87
URL Povezava na celotno besedilo

9.
NASILJE MED VRSTNIKI V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Lucija Plošnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Nasilje med vrstniki v drugem triletju osnovne šole je razdeljeno na teoretični in empirični del. Teoretični del obsega najprej sam opis pojava – bullying. Kasneje preidemo na oblike nasilja in spregovorimo o značilnostih vpletenih v nasilje med vrstniki; torej o žrtvah, nasilnežih in opazovalcih nasilja. Ker se tudi v empiričnem delu osredotočimo na razlike med spoloma, jih v teoretičnem delu opišemo. Prav je, da pri nasilju poznamo tudi razloge, vzroke za to, zakaj se nekdo odloči oz. reagira nasilno, kaj želi s tem doseči in ravno o tem je govora pri naslednji postavki teoretičnega dela. Če že pride do nasilnega vedenja, je zelo pomembno, da vemo, kako se na to odzvati in predvsem, kako takšnim učencem pomagati, tako žrtvi kot nasilnežu. Pri tem pa ima poseben pomen tudi šola kot institucija in vsi delavci v njej. Tako ravnatelj, učitelji z reagiranjem na nasilje, kot tudi čistilke z zgledom. V empiričnem delu želimo z vprašalnikom, ki so ga izpolnjevali osnovnošolci druge triade Osnovne šole v Slovenj Gradcu, ugotoviti, kateri spol je bolj podvržen zapaženemu nasilju v osnovni šoli in če starost anketirane populacije vpliva na doživljanje in izvajanje nasilja med vrstniki. Prav tako želimo ugotoviti, ali so učitelji dovolj dovzetni za reagiranje na nasilje v šoli. Dotaknemo pa se tudi družine anketirancev. Ali med družinskimi člani poteka dovolj pogovorov o nasilju, o reševanju nasilja? Kakšno je zaupanje med družinskimi člani?
Ključne besede: nasilje, družina, razlike med spoloma, učitelji in reagiranje na nasilje, vrstniki
Objavljeno: 24.10.2012; Ogledov: 1222; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (7,31 MB)

10.
KONCEPT DELA SKOZI ČAS
Nina Lukan, 2013, diplomsko delo

Opis: Delo je danes najpomembnejši faktor za preživetje. Vsak posameznik ga sprejema po svoje. Včasih so delali, da so lahko preživeli, danes delajo zato, da zadovoljijo svoje potrebe, spet drugi si z delom zapolnijo čas, tretji delajo da lahko preživijo. V diplomskem delu smo spoznali kaj delo sploh je. Kako ga posamezni avtorji definirajo, saj ima vsak posameznik drugačno predstavo. Delo smo razdelili, ker ima lahko več pomenov. Naredili smo tudi pregled dela skozi čas, kjer smo spoznali kako so se z delom preživljali, kaj so opravljali ter kakšen pomen je imelo delo za posameznike. Delo se je začelo že pred več tisočletji in se ohranilo vse do danes in je še vedno glavni in poglavitni vir za preživetje. Spoznali smo posamezne generacije, vse od najstarejše generacije Veteranov pa tja do generacije Z. Njihove značilnosti ter razhajanja pri posameznih stvareh. Generacija Z je generacija prihodnosti. Na koncu smo analizirali, če so razlike med spoloma še vedno tako vidne kot včasih, ali so dela še vedno razdeljena na moške in ženske, kakšno vlogo imajo in če so razlike še vedno opazne danes. Veliko se je spremenilo, vendar nekatere razlike še vedno ostajajo, kot so razlike pri plačah in delovnih položajih.
Ključne besede: delo, delitev dela, generacije, razlike med spoloma
Objavljeno: 24.07.2013; Ogledov: 968; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (810,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici