| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 256
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlika med moškim in ženskim zaporom : Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavod za prestajanje kazni zapora Ig
Anja Bedek, 2022, diplomsko delo

Opis: Razlika med spoloma je prisotna v vsakdanjem življenju. Nič drugače ni pri kriminaliteti. V diplomskem delu je opravljen pregled literature o razlikah med spoloma na področju kriminalitete in zaporov. Kljub različnim potrebam so ženske storilke velikokrat enako obravnavane kot moški storilci, se pa tej problematiki posveča vedno več pozornosti. V diplomski nalogi so predstavljene razlike med moškim in ženskim zaporom v teoriji in praksi. Vse obsojene osebe lahko kazen prestajajo alternativno ali v zavodih za prestajanje kazni zapora. Pri prestajanju kazni v zaporu ima veliko vlogo vse zaporsko osebje in strokovni delavci, ki zaprte osebe poskušajo rehabilitirati in pripraviti na življenje zunaj zavoda. Zapor dosega svoj namen rehabilitacije takrat, ko se obsojene osebe same odločijo, da se bodo spremenile na bolje. V diplomskem delu so rezultati opravljenih strukturiranih intervjujev z zaposlenimi Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor in Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig. Rezultati intervjujev so potrdili, da sta si oba zavoda podobna na veliko področjih in da razlik med moškim in ženskim zaporom v Sloveniji ni veliko. Največja razlika bi bila ta, da je v Sloveniji samo en ženski zapor, in sicer na Igu, kjer prestajajo kazen obsojenke, pripornice in mladoletnice. Ženskih obsojenk je manj, zato potrebe po dodatnem ženskem zavodu za prestajanje kazni zapora ni. Se pa pojavlja velika težava v ženskem in moškem zavodu pri prostorskih problemih. Nobena stavba ni bila zasnovana za namen zapora, zato je želja po novih zavodih velika. Do takrat pa se morajo zaprte osebe in zaporsko osebje prilagajati različnim situacijam primerno.
Ključne besede: kazni, razlike med spoloma, zapori, zaporniki, zapornice, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2022; Ogledov: 76; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (521,57 KB)

2.
Problematika odnosa do dela med generacijami
Tia Česnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Delo nas spremlja na vsakem koraku, pri čemer naša dejanja in vedenje odsevata naš odnos do samega dela. Največji problem, s katerim se sooča ves svet, je staranje prebivalstva. Preko tega problema pridemo do spoznanja, da se zaradi tega na delovnem mestu srečujejo različne, kar štiri generacije skupaj. Skozi čas se je pomen dela spreminjal in s tem so se oblikovali tudi različni odnosi do dela. V diplomskem delu smo se osredotočili na štiri generacije (generacija baby boom, generacija X, generacija Y in generacija Z), ki se trenutno pojavljajo na trgu dela. Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti, kakšen odnos do dela imajo posamezne generacije in do katerih razlik prihaja v njihovem odnosu do dela, poleg tega pa smo raziskali tudi vzroke, zakaj prihaja do teh razlik. Za namen raziskave smo uporabili metodo deskripcije, metodo kompilacije, metodo komparacije, analizo in opisno statistiko. Raziskava je bila izvedena na podlagi anketnega vprašalnika, ki je vključeval različne predstavnike generacij. Diplomsko delo je sestavljeno in teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili ključne pojme, ki so potrebni za razumevanje obravnavane teme. V empiričnem delu pa smo predstavili rezultate anketnega vprašalnika, s katerim smo ugotavljali zadovoljstvo na delovnem mestu, motivacijo za delo, pripadnost organizaciji, odnos do dela ter doživljanje drugih generacij na delovnem mestu. Rezultate anketnega vprašalnika smo ustrezno komentirali in opremili z grafičnimi prikazi. Ugotovili smo, da imajo vse generacije dober odnos do dela in da do razlik prihaja predvsem zaradi drugačnih vrednot, vzgoje in ekonomsko-gospodarske ureditve.
Ključne besede: generacije, odnos do dela, razlike v odnosu do dela
Objavljeno v DKUM: 14.07.2022; Ogledov: 113; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
Razlike med spoloma na različnih področjih življenja in gospodarstva v Italiji in Veliki Britaniji
Tina Kos, 2021, diplomsko delo

Opis: Obravnavamo razlike med spoloma na trgu dela, v družbenem življenju ter plačne in pokojninske razlike. Po pregledu splošnih gospodarskih značilnosti, ekonomskega in političnega sistema, se osredotočimo na različne kazalnike neenakosti med spoloma, kot sta indeks razvoja spolov in indeks neenakosti spolov. Predvsem nas zanima enakost spolov pri temeljnih funkcijah kot so izobraževanje, delo in zdravje, saj neenakomerna moč žensk na različnih področjih življenja še vedno vodi v veliko mero neenakopravnosti v gospodarstvu.
Ključne besede: trg dela, izobraževanje, zdravje, plačne razlike med spoloma, opolnomočenje žensk, ukrepi za zmanjšanje razlik, pokojninske razlike med spoloma, indeks neenakosti spolov, ukrepi za zmanjševanje neenakosti
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 494; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Medkulturne razlike v komuniciranju in stilih vodenja: primera Indije in Brazilije
Tjaša Fijavž, 2021, diplomsko delo

Opis: Zaradi intenzivne globalizacije je za ustrezno poslovno komuniciranje in vodenje v mednarodnem trženju zelo pomembno poznavanje značilnosti nacionalnih kultur in njihovih vplivov na mednarodno trženje. Kulturno okolje tujih držav je eden izmed večjih izzivov za mednarodne tržnike. V diplomskem delu smo proučevali komunikacijske stile in stile vodenja v indijski in brazilski kulturi. V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojem kulture in spoznali različne elemente kulture. Prav tako smo opredelili modele merjenja medkulturnih razlik, pri katerih smo se osredotočili predvsem na Hall-ov model in model GLOBE, ki sta nam v nadaljevanju diplomskega dela pomagala pri ugotavljanju prevladujočih komunikacijskih in vodstvenih stilov izbranih držav. V empiričnem delu smo na kratko predstavili obe državi, vključno z njunima kulturnima okoljema. Osredotočili smo se predvsem na komunikacijo in stile vodenja v obeh državah, pri čemer smo ugotovili, da sta si državi, kljub različnim zgodovinskim značilnostim in posledičnih razlikah v nekaterih elementih nacionalne kulture, precej podobni. Tako indijska kot tudi brazilska kultura spadata med visokokontekstne kulture, ki dajejo poudarek na nebesedni komunikaciji. Rezultati ugotavljanja medkulturnih razlik po modelu GLOBE so pokazali, da se državi ujemata tudi v stilih vodenja. Ker sta Indija in Brazilija kolektivistični družbi, v obeh prevladuje timsko usmerjen stil vodenja.
Ključne besede: mednarodno trženje, medkulturne razlike, komunikacija, stili vodenja, Indija, Brazilija
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 323; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (889,55 KB)

5.
Vpliv kulturnih razlik na strategijo trženja na evropskem in kitajskem trgu - primer družbe ikea
Mojca Pušnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Ikea, švedska multinacionalka, ustvarjena v petdesetih letih prejšnjega stoletja, danes velja za največjega svetovnega trgovca s pohištvom. Po obetavnih začetkih je podjetje sledilo tradicionalnemu vzorcu internacionalizacije, najprej širitev v sosednje države s podobnim jezikom, kasneje pa na druge, bolj oddaljene in eksotične trge. Podjetje se je sprva osredotočilo na iskanje lokacij v Skandinaviji, nato drugje v Evropi. Težnje po širitvi so podjetje kmalu pripeljale na kitajski trg. Kitajski, kot državi z največ prebivalci na svetu, nikoli ne primanjkuje kupne moči, zato je za podjetje Ikea veliko obetala. Podjetje Ikea je na kitajski trg vstopilo leta 1998, z odprtjem trgovine v Šanghaju. Čeprav so se v podjetju Ikea dobro pripravili za vstop na kitajski trg, se kljub temu niso mogli izogniti nekaterim nenačrtovanim izidom. Ker sta kitajski in evropski trg, kjer je podjetje nabiralo predhodne izkušnje, precej oddaljena, so se v podjetju kmalu začeli srečevati s težavami, ki so izhajale iz nezadostnega poznavanja različnih kultur. V skladu z obravnavo Ghamewatovega CAGE koncepta tako velja, da sta evropski in kitajski trg bolj oddaljena kot npr. posamezne države znotraj evropskega trga, iz česar posledično izhajajo tudi večje razlike na kulturološkem, administrativnem, geografskem ter ekonomskem področju. Podjetje za širitev na mednarodne trge uporablja standardiziran koncept, nanašajoč se na trgovine s prodajo pohištva in dodatkov, lociranih na zelo podobnih mestih, s poudarkom na ceni, ploščatih paketih ter samosestavljanju. Vendar pa zaključki različnih študij pogosto pričajo o prilagoditvi različnim nacionalnim trgom. Tako se je zgodilo tudi v primeru vstopa podjetja Ikea na kitajski trg. Začetno oviro so predstavljale cene, ki so bile za kitajski trg previsoke. V primerjavi z evropskim trgom, kjer so cene Ikeinega pohištva ugodne, pohištvo pa dostopno široki množici potrošnikov, so si ga na kitajskem trgu lahko privoščili le redki. Podjetje je takoj začelo z drastičnim zniževanjem cen. Kitajci, zaradi poceni delovne sile, niso sprejeli koncepta samosestavljanja pohištva. V Evropi je ta koncept priljubljen, saj se kupci zavedajo, da njihovo prispevanje k sestavi pohištva zniža njihovo ceno. Zaradi dostopnosti z avtomobilom se trgovine v Evropi nahajajo na obrobjih mest, na Kitajskem pa se zaradi pretežne uporabe javnega prevoza trgovine nahajajo na mestih, ki so povezana z železniškim in s podzemnim omrežjem. Podjetje je znano po svojem katalogu, ki ga že vrsto desetletij pošilja na domove obiskovalcev. Na kitajskem trgu se je izkazalo, da katalog ni najbolj primerna rešitev oglaševanja podjetja, saj kitajskim konkurentom nudi vse potrebne informacije (materiali, dimenzije …) za posnemanje, kitajska zakonodaja pa je prešibka, da bi to preprečila. Razlike se pojavljajo tudi v načinu nakupovanja. V Evropi obiščemo trgovine, ko kaj potrebujemo, na Kitajskem pa se obiskovalci trgovin želijo sprostiti v prijetnem okolju, družiti s prijatelji v restavracijah in si odpočiti na razstavljenem pohištvu – precej manj nakupujejo, vendar trgovine obiščejo veliko pogosteje kot kjer koli drugod po svetu. Zaradi specifičnosti trgov bo ponekod vselej potrebnega več časa in znanja za njihovo osvojitev. Tako se je tudi Ikea na kitajskem trgu marsičesa naučila in mnoge izmed teh lekcij bodo pomembno prispevale k nadaljnji širitvi podjetja.
Ključne besede: Ikea, kultura, kulturne razlike, trženje, Ghamewatov koncept, evropski trg, kitajski trg.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2021; Ogledov: 495; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

6.
Vloga vrednot in kulturne raznolikosti v podjetju kozmetične dejavnosti
Snežana Horvat, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je usmerjeno v proučevanje vloge vrednot in kulturne raznolikosti. Vsaka država ima svoje kulturno ozadje, standarde razmišljanja in delovanja. Te kulturne razlike močno vplivajo na poslovni svet in z napačno izbiro države se povečuje finančno tveganje podjetja. V podjetju je zato treba zagotoviti tiste informacije o vrednotah kulturnih razlik, ki vplivajo na občutljivost pri poslovanju med državama. Namen magistrskega dela je natančneje proučiti vpliv kulturnih razlik na učinkovitost dela v švedskem podjetju iz kozmetične dejavnosti, ki deluje v Sloveniji in sodeluje z zunanjim izvajalcem iz Indije, in na tej osnovi podati smernice za sistematičen pristop podjetja k analizi kulturnega okolja. V empiričnem delu so z metodo intervjuja predstavljeni rezultati raziskave o dejavnikih, ki bi jih moralo vodstvo proučevanega podjetja analizirati pred pričetkom poslovanja z zunanjimi izvajalcem iz Indije. Prav tako so preverjene ovire pri poslovanju in ukrepi za odpravo ovir. Raziskava je pokazala, da bi bilo treba pred načrtovanjem poslovanja z zunanjim izvajalcem iz Indije analizirati kulturne dejavnike, predvsem enakost razumevanja besedil – sporočil in slovnice, odsotnost zaradi velikega števila praznikov (44 dni letno), dojemanje časa, ki vpliva na izvedbo v rokih, zavedanje odgovornosti do dela (izvedbe v rokih, kakovosti dela), potrebo po podrobnih navodilih za delo, pogostost menjave delovnih mest in odliva znanja, stopnjo izobraženosti in potrebo po medkulturnem izobraževanju. Takšnega mnenja so bili vsi intervjuvani. S pomočjo raziskave so bile ugotovljene največje ovire pri poslovanju z zunanjim izvajalcem iz Indije, ki so jezikovne ovire, prelaganje odgovornosti in razlike v pojmovanju – dojemanju časa, prenizka stopnja izobraženosti in nesamostojnost pri delu ter pogosta fluktuacija. Posledice kulturnih razlik se kažejo v slabi kakovosti dela zunanjega izvajalca iz Indije. Ukrep, s katerim bi lahko odpravili ovire, je medkulturno izobraževanje naročnika storitve in izvajalca. Takšnega mnenja so bili vsi (100 %) intervjuvani. Za 80 % intervjuvanih je pomemben ukrep za odpravo ovir pridobivanje komunikacijskih veščin na strani naročnika in izvajalca. Glede na ugotovitve naše raziskave smo razvili lasten instrument, vprašalnik, ki podjetjem omogoča, da pred vstopom na trg, kjer prevladuje hinduizem (indijska podcelina), na sistematičen način analizirajo tveganja in preprečijo nastanek ovir pri poslovanju.
Ključne besede: kulturne razlike, učinkovitost poslovanja, ovire, analiza dejavnikov
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 396; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

7.
Dejavniki uspeha mednarodnih strateških zavezništev
Rene Bizjak, 2020, magistrsko delo

Opis: Raziskava magistrskega dela se nanaša na celostno obravnavo dejavnikov uspeha v mednarodnih strateških zavezništvih. Globalno gledano strateška zavezništva vse intenzivneje pridobivajo na pomenu in postajajo preferenčna izbira podjetij ter tako izpodrivajo njihove nakupe oziroma prevzeme. Podjetja širom sveta vse hitreje ugotavljajo prednosti, ki jih prinašajo razne oblike zavezništev in partnerstev, ter spoznavajo princip sodelovanja za tekmovanje. S preučenimi dejavniki uspeha smo postavili konceptualni okvir za podjetja, ki se bodo v prihodnosti podajala na medsebojno pot sodelovanja in povezovanja oziroma partnerstva. Za namene lažjega odločanja glede izbire potencialnih partnerjev smo opredelili dejavnike in vrednote, ki jih naj partner pooseblja. Ugotovili smo tudi, da moramo posebno pozornost namenjati medsebojni komplementarnosti, saj je najmanj mogoče, da zavezništvo uspe takrat, ko partnerja doprineseta konkurenčne proizvode istim distribucijskim kanalom. Spoznali smo, da je pri izbiranju partnerjev pomembno, da je vsak partner močan v funkcijah, ki jih doprinese zavezništvu. Predstavili smo spirale in pasti strateških zavezništev, kot tudi modele, matrike in ogrodja za njihovo celovito analizo. Izpostavljamo nujnost vrednotenja potencialnih partnerjev, s čimer eliminiramo morebitno prisotnost pristranskih dejavnikov, hkrati pa pridobimo vpogled v poslovno, strateško in operativno dimenzijo podjetja. Po opravljeni izdatni analizi dejavnikov uspeha mednarodnih strateških zavezništev smo spoznali, da lahko dejavnike uspeha kategorično umeščamo med komercialne, tehnološke, strateške, kulturološke in operacijske. Znotraj teh dimenzij smo preučili 52 splošnih dejavnikov uspeha, za katere upamo trditi, da pokrivajo veliko večino vseh možnih tovrstnih dejavnikov v podjetjih. Dognali smo, da uspešnost zavezništva tvori njihova kombinacija in ne posamezni primeri izpolnjevanja kriterijev uspešnostnih dejavnikov. Obravnavali smo praktične primera s področja mednarodnih strateških zavezništev, kjer smo spoznanja kombinirali z že prej pridobljenim teoretičnim znanjem. Tako smo preučili strateška zavezništva med Walmart in JD.com, Danone in Wahaha, Daimler-Benz in Chrysler, Renault in Nissan, PROD in NEGO ter tri ključna zavezništva v letalski industriji: Star Alliance, SkyTeam in Oneworld. Dokazali smo, da teoretična izhodišča in spoznanja ter dejavniki uspeha veljajo tudi v praktičnih premerih, kjer jih je sicer težje med seboj razločiti, saj se intenzivno prepletajo. Ključne razloge za propad strateških zavezništev opažamo v pomanjkanju komunikacije in zaupanja, nesorazmerni delitvi dela in premoženja, zanemarjanju vzajemnih odnosov in samovoljnem delovanju ter neupoštevanju kulturoloških razlik.
Ključne besede: Mednarodna strateška zavezništva, strateška zavezništva, dejavniki uspeha, partnerstva, zavezništva, kulturološke razlike, sodelovanje, mednarodna ekonomija, globalizacija, deglobalizacija.
Objavljeno v DKUM: 06.11.2020; Ogledov: 332; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

8.
Dinamično obnašanje elektromagnetno krmiljenih hidravličnih ventilov : diplomsko delo
Nino Rojc, 2020, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo se osredotočili na problematiko, ki se pojavi ob preklopu ventilov. Gre namreč za različno dinamično obnašanje ventilov zaradi razlik v konstrukcijski izvedbi. Testirali, ugotavljali in primerjali smo razlike med hidravličnimi potnimi ventili, bolj specifično, med hidravličnim potnim ventilom z vzdolžno pomičnim drsnikom in hidravličnim potnim ventilom s sedežnim zapiralom. Za namene testiranja je bilo zgrajeno preskuševališče, kjer smo merili hidravlične veličine in glede na pridobljene podatke sklepali o razlikah v dinamiki ventilov.
Ključne besede: hidravlični sistem, dinamika elektromagnetnih ventilov, potni ventili, razlike ventilov
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 341; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

9.
Izzivi mednarodnega poslovnega komuniciranja
Eva Božič, 2020, diplomsko delo

Opis: Področje raziskovanja v diplomskem projektu so izzivi mednarodnega poslovnega komuniciranja. V teoretičnem delu diplomskega projekta smo opredelili pojma komuniciranja in poslovnega komuniciranja, tok procesa komunikacije, vpliv kulture podjetja na dinamiko in način komuniciranja ter vpliv kulturnih razlik na komuniciranje, v empiričnem delu pa smo na osnovi zbranih primarnih podatkov analizirali izzive, s katerimi se v mednarodnem poslovnem komuniciranju srečuje izbrano podjetje. Namen tega diplomskega projekta je sintetizirati bistvene vidike v poslovni komunikaciji, s poudarkom na mednarodni poslovni komunikaciji ter prepoznati morebitne izzive podjetij na tem področju. Med ključne cilje diplomskega projekta spadata proučitev procesov komuniciranja v izbranem velikem večnacionalnem podjetju in oblikovanje možnih predlogov za izboljšanje interne komunikacije v velikih večnacionalnih podjetjih.
Ključne besede: komuniciranje, poslovno komuniciranje, kultura podjetja, kulturne razlike, mednarodno poslovno komuniciranje.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2020; Ogledov: 547; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (977,46 KB)

10.
RAZLIKE MED SPOLOMA IN USKLAJEVANJE POSLOVNEGA ŽIVLJENJA S PRIVATNIM
Patricia Monika Kajnih, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo podrobneje proučevali razlike med spoloma, ki nastajajo v podjetništvu na splošno ter še posebej glede usklajevanja poslovnega življenja s privatnim. Delo diplomskega seminarja smo razdelili na teoretični in empirični del. V prvem delu diplomskega seminarja smo poleg razlik med podjetniki in podjetnicami glede izbranih lastnosti proučevali tudi njihove motive za vstop v podjetništvo, prikazali smo tipične razlike v stilu komuniciranja in stilu vodenja. Na osnovi pregledane literature smo ugotovili, da so razlike med spoloma, ki nastajajo, lahko posledica vzgoje, načina dojemanja spolov ter prenašanje stereotipnih vzorcev na otroka že v prvih letih življenja ter šolanja, ter da zato moški in ženske različno razvijemo svoja prepričanja in mnenja o svojih pravicah ter dolžnostih v kasnejših obdobjih svojega življenja: tako prihaja do razlik na delovnih mestih kot tudi pri usklajevanju poslovnega in privatnega življenja podjetnikov in podjetnic. V veliki meri v našem okolju še vedno velja splošno prepričanje, da so za gospodinjstvo ter za skrb za otroke odgovorne ženske. V drugem delu diplomskega seminarja smo na podlagi opravljenih intervjujev prikazali nekaj primerov razlik med spoloma v podjetništvu oziroma ugotavljali, ali jih intervjuvanci sploh zaznajo ter kako uspešno podjetniki in podjetnice usklajujejo svoje poslovno in privatno življenje. Predpostavljali smo, da zaradi (pre)velikega obsega poslovnih obveznosti ne zmorejo vedno ugodno usklajevati poslovnega življenja s privatnim, kar lahko ima negativne posledice na delovni proces podjetnika, kakor tudi na posameznike v njihovem privatnem življenju. Večino podatkov, ki smo jih pridobili z anketo, smo predstavili grafično. Z intervjuji podjetnic smo pridobili širša mnenja o razlikah med spoloma in motivih za vstop v podjetništvo ter uspešnosti usklajevanja poslovnega življenja s privatnim, med njimi pa ni velikih odstopanj.
Ključne besede: Podjetništvo, razlike med spoloma, motivi, ravnovesje med poslovnim in privatnim življenjem.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2020; Ogledov: 479; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici