| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Spremembe poročanja v letnih poročilih zavarovalnic
Sara Mohorko, 2021, magistrsko delo

Opis: Poročanje zavarovalnic se z leti spreminja, kot se spreminjajo zakonske zahteve in zahteve stroke. Ker zavarovalnice spadajo pod svojo vrsto institucij, zanje veljajo drugačna pravila in zakoni glede razkritij. Letna poročila so v osnovi razdeljena na poslovni in računovodski del. Računovodsko poročilo je v večini regulirano z zakonsko podlago ter preverjeno še s strani revizorjev. Poslovno poročilo pa mora vsebovati določena razkritja, preostala so prostovoljna. V magistrski nalogi smo se posvetili prostovoljnim razkritjem. Želeli smo ugotoviti, kaj se je v desetih letih spremenilo, zato smo opazovali leto 2008 in 2018. Prav tako so nas zanimali dejavniki, ki vplivajo na vsebino, obseg in obliko prostovoljnih razkritij v letnih poročilih zavarovalnic. Primerjalna analiza prostovoljnih razkritij v letu 2008 in v letu 2018 kaže na to, da se je poročanje bistveno spremenilo tako po obsegu kot po številu razkritij. Zavarovalnice po našem mnenju sledijo trendom velikih podjetij, ki se z letnimi poročili skušajo približati investitorjem in delničarjem. Statistična analiza kaže, da ima vpliv na obseg in obliko prostovoljnega poročanja le velikost zavarovalnic, medtem ko uspešnost in starost ne vplivata na prostovoljna razkritja.
Ključne besede: poročanje, spremembe, prostovoljna razkritja, zavarovalnice, letna poročila
Objavljeno: 02.09.2021; Ogledov: 119; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (4,78 MB)

2.
Odnos računovodij do razkrivanju okoljskih informacij
Maja Brandšteter, 2021, magistrsko delo

Opis: Svetovni problem, s katerim se srečujejo vse države, je onesnaževanje celotnega planeta. Ne glede na to, kje onesnaženost izvira, se lahko razširi na oddaljene kraje, kjer ne živi nihče. Posamezniki, podjetja in države s svojimi aktivnostmi in delovanjem povzročajo onesnaženost planeta, posledice pa so za vsa živa bitja katastrofalne, saj izumirajo številne živalske vrste in uničuje se okolje, v katerem živimo. Ključnega pomena je, da se vsak posameznik zaveda problematike onesnaženosti okolja, saj smo ljudje tisti, ki tekom življenja onesnažujemo okolje. Če se bomo zavedali resnosti problema, bomo posledično v svoje vsakodnevne aktivnosti vključili načine, ki bodo zmanjševali onesnaženost planeta. S takšnim razmišljanjem bo tudi računovodja na delovnem mestu pripomogel k večjemu varovanju okolja, zmanjšanju onesnaženosti in povečevanju trajnostnega razvoja (Nathanson, 2020). Države z zakonodajo, širša javnost in ostali zunanji deležniki vse bolj pritiskajo na podjetja, da delujejo trajnostno in da razkrivajo informacije, povezane z vplivom podjetja na okolje. Posledično vedno več podjetij usmerja pozornost v svoja letna poročila, v katera vključujejo vedno več nefinančnih informacij (Cullen, 2019). V magistrski nalogi smo preučevali tematiko okoljskega računovodstva, pomen okoljskih informacij ter razkrivanja tovrstnih informacij za potrebe zunanjih deležnikov. Cilj magistrske naloge je raziskati odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij, saj pozitiven odnos, ki je lahko posledica večje ozaveščenosti posameznika, pripomore k temu, da so informacije, ki so pripravljene za potrebe poslovodstva ter razkritja širši javnosti in ostalim zunanjim deležnikom, v poročilih še bolj točne, zanesljive in resnične (Jaggi & Zhao, 1996). Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da je odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij na območju Štajerske pozitiven, vendar bi bila lahko njihova podpora bistveno večja. Glede na raziskane kriterije računovodje najmanj podpirajo povezavo svojega dela z okoljskimi informacijami, medtem ko najbolj podpirajo spremembe v zakonodaji, ki bi določala obsežnejše razkritje okoljskih informacij podjetij. S pridobljenimi ugotovitvami lahko potrdimo, da je odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij pozitiven.
Ključne besede: onesnaženost okolja, trajnostno poročanje, trajnostno in okoljsko računovodstvo, odnos računovodij do razkritja okoljskih informacij.
Objavljeno: 13.07.2021; Ogledov: 262; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (4,65 MB)

3.
Seznanjenost bančnih uslužbencev s tveganji v komercialnih bankah
Dragan Savanović, 2020, diplomsko delo

Opis: Skoraj vsi smo v svojem življenju že odplačali kakšen bančni kredit ali pa ga še bomo. Pri tem se srečujemo z bančnimi uslužbenci, ki so bolj ali manj seznanjeni s finančnimi tveganji in ki nas seznanijo s kreditnimi pogoji, ki določajo našo kreditno sposobnost. V diplomski nalogi smo obravnavali problematiko seznanjenosti bančnih uslužbencev s finančnimi tveganji in poskusili oceniti vidik zavedanja bančnih uslužbencev glede finančnih tveganj. Bančni uslužbenci pri odločanju o kreditni sposobnosti komitenta lahko ob obstoječi metodologiji ocenjevanja tveganj in določanja kreditne sposobnosti komitentov precenijo ali podcenijo finančna tveganja in pri tem naredijo dve vrsti statističnih napak in sicer napako prve vrste, da odobrijo kredit neprimernemu komitentu ali pa napako druge vrste, da kredita ne odobrijo ustreznemu komitentu. Obe napaki imata neugodne posledice. Cilj diplomske naloge je bil predstaviti področje nedoločenosti in bančnim uslužbencem podati nekaj koristnih nasvetov za minimiziranje možnih statističnih napak, ki so v svojem izvoru posledica človeških napak.
Ključne besede: banka, nedoločenost, poslovno poročilo, razkritja, tveganje
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 193; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

4.
Analiza razkritij tveganj v letnih poročilih izbranih gospodarskih družb
Kristina Kušar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo analizirali razkritja tveganj v letnih poročilih slovenskih gospodarskih družb. Cilj letnih poročil je interesnim skupinam predstaviti poslovanje podjetja in jim na podlagi ponujenih informacij omogočiti čim lažje odločanje. Na vzorcu 30 podjetij smo raziskali, kakšna je povezava med obsegom razkritij in lastnostmi določenega podjetja. Preverjali smo vpliv velikosti podjetja, finančnega vzvoda, revizijskega podjetja, ter vrste dejavnosti na obseg razkritij. Rezultati raziskave kažejo na to, da obstaja pozitivna povezava med velikostjo podjetja in obsegom razkritij, medtem ko finančni vzvod ter revizijsko podjetje nimata posebnega vpliva. Iz vsebinske analize, v kateri analiziramo informacijo glede na naravo, čas in tip, izhaja, da se večina razkritij tveganj navezuje na sedanji čas, informacije so po vsebini nevtralne ter opisne narave.
Ključne besede: razkritja tveganj, letno poročilo, finančna tveganja, nefinančna tveganja, gospodarske družbe.
Objavljeno: 26.08.2020; Ogledov: 389; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
Obveznost razkrivanja nefinančnih informacij velikih podjetij
Ksenija Vidovič, 2019, magistrsko delo

Opis: Podjetje mora biti sposobno ustvariti in vzdrževati primerno ravnovesje med poslovnimi potrebami, potrebami različnih interesentov podjetja in naravnim okoljem, v katerem deluje. Poseči moremo daleč v zgodovino, ko so se začela prizadevanja in ozaveščanja človeške družbe o pomembnosti družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Sprva so se podjetja temu upirala, kasneje so v teoriji dojela, da pri družbeni odgovornosti gre za dobrobit družbe, ki je etično pravilna, šele čez čas pa so podjetja teorijo prenesla v prakso in začela družbeno odgovornost tudi uresničevati. Korak dlje sta v letu 2014 stopila Evropski parlament in Evropska komisija z Direktivo 2014/95/EU, ki je nastala s prepričanjem, da je treba povzdigniti preglednost informacij o okoljskih, kadrovskih in socialnih zadevah. Direktiva (kakor tudi nacionalni okviri) je pozvala podjetja, da v okviru letnega poročila ali samostojnega poročila pripravijo izjavo o nefinančnem poslovanju, in sicer prvič v letu 2018 za poslovno leto 2017. Gre za pomembna nefinančna razkritja, ki morajo zadovoljiti potrebe po informacijah vlagateljem, zaposlenim, kupcem in drugim zainteresiranim stranem. Podjetja morajo zagotoviti preprost dostop do nefinančnih informacij o njihovem vplivu na okolje in družbo. Evropska komisija je izdala tudi nezavezujoče smernice, ki podjetje usmerijo k najpomembnejšim nefinančnim informacijam, kot so: poslovni model, politike in strategije podjetja, sektorska, okoljska in kadrovska vprašanja, spoštovanje človekovih pravic, zadeve v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju, nefinančni kazalniki uspešnosti, osrednja tveganja in politika raznolikosti. Podjetju so letno poročilo in druga javno objavljena poročila osrednje sredstvo za razkritje nefinančne uspešnosti svojim zainteresiranim stranem. Z namenom ugotovitve, ali podjetja v Sloveniji upoštevajo zakonodajni okvir, katere tematske sklope v okviru izjav o nefinančnem poslovanju poročajo in kaj poročajo, smo v empiričnem delu naredili pregled izjav desetih podjetij, in sicer za poslovno leto 2018. Prišli smo do ugotovitve, da so vsa izbrana podjetja vključila potrebne nefinančne podatke v svoje letno poročilo oziroma eno podjetje v poročilo o trajnostnem razvoju. Ker so smernice nezavezujoče, so podjetja poročala različno podrobno, tematske sklope si podjetja različno razlagajo, zato prihaja do razlik v poročanju, razlika je tudi v tem, ali podjetje vključi vse tematske sklope neposredno v izjavo o nefinančnem poslovanju ali pa so določena razkritja v drugih delih letnega poročila. V okviru raziskave nas je zanimalo tudi, ali so podjetja že pred zakonom poročala nefinančne informacije. Za vsa izbrana podjetja lahko trdimo, da so že v letu 2017 za poslovno leto 2016 poročala o okoljskih, kadrovskih in socialnih zadevah, ki so tudi v vseh poročilih najpodrobneje predstavljene. Ker se podjetja lahko sama odločijo, po kateri metodologiji bodo poročala, smo se osredotočili tudi na metodologiji GRI in ISO 26000 ter pri izbranih podjetjih preverili, ali so uporabili katero od teh dveh metodologij. Skozi magistrsko delo smo želeli prikazati, da naj podjetjem ne bo razkritje nefinančnih informacij zgolj nujno zakonodajno zlo, ampak da s tem pomagajo svojim zainteresiranim stranem, da boljše razumejo njihovo dejavnost ter dobijo celoten vpogled v rezultate svojega poslovanja.
Ključne besede: izjava o nefinančnem poslovanju, Direktiva 2014/95/EU, Zakon o gospodarskih družbah 70. c člen, obvezna nefinančna razkritja, družbena odgovornost
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 609; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

6.
Uporaba lean startup metodologije v praksi
Urška Rozinger, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del prestavlja teoretični del, ki zajema podatke o tem, kaj je lean start up metodologija v praksi, s katerimi ovirami se srečujejo podjetniki pri uporabi te metode in kako lahko premagujejo ovire in možnost propada podjetja. Problem, ki se pojavlja, je ta, da podjetniki prehitro sklepajo zaključke, kar že v začetni fazi vodi v neuspeh. Veliko podjetij tako močno verjame v svojo idejo, da ne vidi odjemalcev in njihovih dejanskih potreb in problema, katerega želi rešiti. Podjetnik ima v mislih idejo, ki predstavlja neko rešitev za odjemalce. Sam je prepričan, da jo bodo odjemalci kupili in jim bo predstavljala rešitev, s katero bodo problem odpravili. V kolikor podjetnik ne naredi analize odjemalcev, se informira o trgu in razišče svoje konkurente, je obsojen na propad. Ključnega pomena je, da naredi celotno analizo, da gre ven iz stavbe, naredi analizo odjemalcev, posluša in jih sprašuje o problemu, katerega želijo odpraviti in so za njega pripravljeni plačati z denarjem. V kolikor si je podjetnik pripravljen vzeti čas in se poglobiti v odjemalce, se bo izognil temu, da bo vložil v podjetje znesek denarja, za idejo, katera nima prihodnosti. Več potrebnih informacij bo zbral, večja bo možnost, da bo s svojo rešitvijo uspel in imel uspešno ter dobičkonosno podjetje. Drugi del predstavlja praktični del, ki zajema anketne vprašalnike in anketiranje podjetij. Predvsem sem želela izvedeti, ali se podjetja poslužujejo te metode, katere ovire so tiste, s katerimi se soočajo, in ali je to metoda, ki vodi v uspeh in jo bodo uporabili še v prihodnje. Anketiranih je bilo 5 naključnih podjetij iz različnih panog, torej podjetja, katera se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Te sem izbrala, saj sem želela raziskati, kako različna podjetja dojemajo nove posle in njihovo trženje na trgu.
Ključne besede: lean start up metodologija, odjemalci, informacije, raziskava trga, zbiranje podatkov, tveganje razkritja informacij, ustvarjanje novih projektov
Objavljeno: 06.11.2017; Ogledov: 815; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1022,81 KB)

7.
Poročanje slovenskih bank po MSRP 7
Silva Kočnik, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji so ena izmed pomembnih vej v finančnem posredništvu banke. Kot vsaka družbe, tudi banka pri svojem delovanju prevzema določena tveganja. Po Zakonu o bančništvu je ta tveganja dolžna ugotoviti, meriti, obvladovati in spremljati. Cilj uvedbe MSRP 7, Finančni instrumenti: razkritja, je ravno ta, da bi uredil razkrivanje obvladovanja tveganja in finančnih instrumentov ter s tem poskrbel za večjo preglednost. MSRP 7 tako uporabnikom omogoča, da ocenijo pomen finančnih instrumentov za finančni položaj organizacije in njeno uspešnost. MSRP 7 tako vpeljuje številne nove in obsežne zahteve po razkritjih, kot na primer zagotavljanje kvantitativnih podatkov o izpostavljenosti finančnemu tveganju, pripravo analize občutljivosti za vsako vrsto tržnega tveganja in številne druge zahteve. Dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-H) je uvedla obvezno uporabo MSRP po letu 2005 za banke, zavarovalnice in vsa podjetja, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev. V diplomskem delu se bomo osredotočili na razkritja, ki jih MSRP 7 predpisuje in morajo biti vključena v letno poročilo bank. V teoretičnem delu bomo predstavili in pojasnili pojme in zakonske podlage, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi letnih poročil. V praktičnem delu bomo primerjali poročanje izbranih bank, ki poslujejo v Sloveniji glede na vrsto in obseg razkritij. Zanimalo nas bo predvsem ali so razkritja primerjanih bank ustrezna in ali povprečnemu bralcu letnega poročila dajejo bistvene informacije, ki bi ga utegnile zanimati.
Ključne besede: banke, letno poročilo, MSRP 7, razkritja, BASEL II, računovodsko poročanje
Objavljeno: 02.09.2016; Ogledov: 943; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (779,43 KB)

8.
Vpliv finančne krize na poročanje o tveganjih v letnih poročilih velikih slovenskih nefinančnih podjetij
Vesna Dajčman, 2016, magistrsko delo

Opis: Finančna kriza je vplivala na gospodarstvo v vseh pogledih. Z raziskavo se osredotočamo na vpliv finančne krize na poročanje o tveganjih v letnih poročilih velikih slovenskih nefinančnih družb, ki kotirajo na borzi. Za slednje je namreč po zakonodaji obvezno poročanje o tveganjih v letnih poročilih. V okviru teoretičnega dela raziskave smo opredelili tveganja, sistem njihovega obvladovanja, pomen poročanja o tveganjih v letnih poročilih in institucionalne okvire poročanja o tveganjih v letnih poročilih ter predstavili metodo analize vsebine, ki je bila uporabljena v podobnih raziskavah, in oblikovali pregled tujih in domačih raziskav, opravljenih na področju poročanja o tveganjih v letnih poročilih. V okviru empiričnega dela raziskave smo na primeru 30 velikih slovenskih nefinančnih družb proučili vpliv finančne krize na poročanje o tveganjih v letnih poročilih. Primerjali smo letna poročila za obdobje 2005-2006 (pred krizo) in obdobje 2011-2012 (po krizi). Skupno smo pregledali 120 letnih poročil, ki smo jih pregledali v celoti, saj družbe poročajo o tveganjih tako v uvodnem, kot poslovnem in računovodskem poročilu. Pri zajemanju podatkov iz letnih poročil smo uporabili metodo analize vsebine, v okviru katere smo uporabili različne metode (štetje besed, štetje stavkov, metoda ključnih besed, indeks za merjenje kakovosti razkritij o tveganjih). Pridobljene podatke iz letnih poročil smo obdelali z ustreznimi statističnimi metodami. Ugotovitve lahko zaokrožimo v spoznanje, da rezultati naše raziskave kažejo na boljšo razvitost poročanja o tveganjih v letnih poročilih velikih slovenskih nefinančnih družb po finančni krizi.
Ključne besede: poročanje o tveganjih, razkritja o tveganjih, finančna kriza, nefinančne družbe, analiza vsebine
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 728; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

9.
Poročanje o tveganjih in njihovem obvladovanju v letnih poročilih - primer Thermana d.d.
Zlatka Pušnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Tveganje je verjetnost, da bo rezultat naše poslovne odločitve drugačen od pričakovanega za nas najbolj verjetnega. Podjetje tvega, da se poslovna zamisel delno uresniči ali pa se sploh ne. Od uspešnosti obvladovanja tveganj je odvisno, ali bo podjetje uspešno ali ne. Predstaviti želimo, kako pomembne so kakovostne informacije v letnih poročilih zlasti pri komuniciranju z zunanjimi uporabniki poslovnih informacij. Na podlagi poročanj o tveganjih v letnih poročilih si lahko zunanji uporabniki informacij ustvarijo sliko o varnosti naložb in o plačilni sposobnosti podjetja. Nekatera razkritja so obvezna že po ZGD-1 in SRS, v letnih poročilih pa je zaslediti vse več prostovoljnih razkritij, saj podjetja tako pridobivajo konkurenčno prednost, ko predstavijo dejstva, ki pozitivno vplivajo na okolje, poslovanje podjetja in zadovoljstvo zaposlenih. Pri preučevanju podjetja Thermana d. d. smo ugotovili, da je največji obseg razkritij v letnih poročilih namenjen finančnim tveganjem, in sicer tveganjem, ki dajejo splošne in nevtralne informacije.
Ključne besede: tveganje, izpostavljenost tveganjem, obvladovanje tveganj, letno poročilo, prikaz tveganj v letnih poročilih, prostovoljna razkritja
Objavljeno: 17.08.2016; Ogledov: 847; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

10.
VPLIV RAZKRITIJ O INTELEKTUALNEM KAPITALU NA CENO DOLGOV, PRIMER SLOVENIJE
Neca Stropnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Gospodarske razmere, tako v Sloveniji, kot drugod po Evropi in svetu, so zadnja leta zelo zahtevne. V slovenskem gospodarstvu smo priča propadu številnih organizacij, ogrožen je tako finančni (oziroma bančni) kot nepremičninski trg. Tradicionalnemu finančnemu kapitalu zmanjkuje moči, preživele pa so (oziroma bodo) predvsem inovativne ter na dobrih temeljih osnovane organizacije. Uveljavljajo se novi, demokratični sistemi upravljanja organizacij, ki vključujejo predvsem zaposlene ter njihove sposobnosti. Intelektualni kapital organizacij tako postaja pomemben dejavnik dolgotrajnega in uspešnega poslovanja organizacij. Koncept intelektualnega kapitala sicer ni nov, raziskovalno področje je zelo aktivno predvsem zadnjih 20 let. Intelektualni kapital kot pomemben vir bodočih koristi organizacije brez fizičnega obstoja sestavljajo tri sestavine: človeški kapital, strukturni kapital in kapital v povezavah. Veljavna tradicionalna računovodska teorija pripoznava intelektualni kapital v zelo omejenem obsegu in le pod določenimi pogoji. Ker pa (pomembne) razlike med računovodsko priznano oziroma knjigovodsko ter tržno vrednostjo organizacije ne gre zanemariti, so številni avtorji razvili številne »neračunovodske« pristope k merjenju ter predvsem smernice za obvladovanje ter (prostovoljno) poročanje o intelektualnem kapitalu. Zavedanje o intelektualnem kapitalu se pomembno krepi, kar je argumentirano s številnimi raziskavami, predvsem z raziskavami o ekonomskih posledicah intelektualnega kapitala ter poročanja o njem. Glede na trenutni bančni krč se postavlja vprašanje, ali lahko ima intelektualni kapital, kot pomemben dejavnik bodoče dodane vrednosti organizacije, vpliv na (bančno) presojo organizacije za pridobitev potrebnih (zunanjih) finančnih virov. S predmetno raziskavo smo oblikovali empiričen model, s katerim smo preverili, ali (prostovoljna) razkritja o intelektualnem kapitalu ter njegovih sestavinah vplivajo na doseženo ceno dolgov, na primeru slovenskih organizacij. Odvisna spremenljivka modela je cena dolgov, neodvisne spremenljivke pa stopnje razkritij intelektualnega kapitala ter njegovih posamičnih sestavin in izbrane kontrolne spremenljivke. Podatke smo pridobili na vzorcu 100 naključno izbranih organizacij iz populacije 1.345 organizacij, ki so za leto 2014 javno objavile svoja revidirana letna poročila. Preverjali smo štiri hipoteze, in sicer, ali (prostovoljna) razkritja o intelektualnem kapitalu kot celote negativno vplivajo na ceno dolgov (hipoteza H1), ter ali na ceno dolgov negativno vplivajo tudi njegove posamezne sestavine, ki so človeški kapital, strukturni kapital in kapital v povezavah (hipoteze H2a, H2b in H2c). Deskriptivna statistika je pokazala, da slovenske organizacije ne razkrivajo svojega intelektualnega kapitala v pomembnem obsegu. Povprečna stopnja razkritja intelektualnega kapitala organizacij iz vzorca za leto 2013 znaša 23,63%, izmed treh sestavin pa so organizacije največ poročale o strukturnem kapitalu. Za preverjanje postavljenih hipotez smo izvedli štiri regresijske analize. Rezultati niso pokazali statistično značilnega vpliva (prostovoljnih) razkritij o intelektualnem kapitalu ter njegovih sestavinah na ceno dolgov, niti ne statistično značilnega vpliva kontrolnih spremenljivk na ceno dolgov. Tako s predmetno raziskavo oziroma oblikovanim empiričnim modelom ne moremo potrditi postavljenih hipotez.
Ključne besede: intelektualni kapital, (prostovoljna) razkritja o intelektualnem kapitalu, stopnja razkritja intelektualnega kapitala, analiza vsebine, cena dolgov
Objavljeno: 01.08.2016; Ogledov: 899; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici