Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Mednarodni standard računovodskega poročanja 8 (MSRP 8) – Poročanje o odsekih obravnava poročanje v računovodskih poročilih podjetja o posameznih odsekih poslovanja podjetja. Ta razkritja omogočajo boljše razumevanje, kako posamezni deli podjetja prispevajo k finančni uspešnosti in katera tveganja ali priložnosti obstajajo znotraj vsakega odseka podjetja. Poročanje o odsekih je tako ključno za vodstvene odločitve, strateško planiranje ter zagotavljanje preglednosti in jasnosti računovodskih informacij za zunanje deležnike, kot so vlagatelji, analitiki in regulatorji. Na področju Slovenije smo izvedli raziskavo o razkrivanju informacij o odsekih v skladu z MSRP 8. Raziskava se je osredotočila na kotirajoča podjetja na Ljubljanski borzi, finančne institucije in druga izbrana velika slovenska podjetja, vse za leti 2021 in 2022. Namen raziskave je bil ugotoviti prakso razkrivanja informacij o odsekih glede na MSRP 8. Izsledki raziskave kažejo, da je več poročanja o odsekih zaznano le pri kotirajočih podjetjih v Sloveniji. Kotirajoča podjetja so sicer skladno z MSRP 8 zavezana k razkrivanju informacij o odsekih, za razliko od finančnih institucij in drugih največjih slovenskih podjetij, kjer prostovoljno razkrivanje informacij o odsekih ni razširjeno. Nadalje, stopnje razkrivanja informacij o odsekih v skladu s posameznimi zahtevami iz MSRP 8 so nizke v vseh proučevanih podvzorcih. V proučevanih podvzorcih je ugotovljeno, da razkritja po MSRP 8, ki so vezana na splošne informacije, prikaz izkaza poslovnega izida, sredstev, obveznosti, prihodkov od zunanjih odjemalcev in informacije o geografskih območjih, dosegajo višjo razkritost od srednje vrednosti poročevalskih zahtev (polovice razkritij, 9 od 18). Medtem ko druga razkritja po MSRP 8, ki so povezana z dodatnimi meritvami, vključenimi v poslovni izid, ne dosegajo srednje vrednosti poročevalskih zahtev (polovice razkritij, 9 od 18). Nekatere informacije o odsekih, ki bi naj bile razkrite, pa v vseh proučevanih podvzorcih pri podjetjih niso bile razkrite. Proučili smo tudi vpliv različnih možnih dejavnikov (velikost podjetja, poslovni rezultat, pripadnost skupini, zadolženost, dobičkonosnost in izvedba revizije s strani ene izmed 'Big 4' revizijskih podjetij) na razkrivanje informacij o odsekih pri kotirajočih podjetjih. Rezultati regresijske analize ne pokažejo povezave med neodvisnimi spremenljivkami in razkrivanjem informacij o odsekih. Proučevani dejavniki zato ne vplivajo (pomembno) na razkrivanje informacij o odsekih v skladu z MSRP 8. Tako ni od teh dejavnikov odvisno, ali proučevana podjetja poročajo o odsekih v skladu z zahtevami MSRP 8 bodisi v celoti bodisi delno bodisi pa ne razkrivajo informacij o odsekih. Za boljše razumevanje ter poznavanje prakse razkrivanja informacij o odsekih pa bi bilo koristno izvesti nadaljnje raziskave na področju, in sicer na čim večjem vzorcu podatkov poročajočih podjetij iz Slovenije, pa tudi pri pripravljalcih razkritij o odsekih in drugih uporabnikih razkritij o odsekih.
Ključne besede: Mednarodni računovodski standardi poročanja (MSRP), MSRP 8 – Poslovni odseki, letno poročilo, poročanje o odsekih, računovodska razkritja, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 57; Prenosov: 14
Celotno besedilo (8,33 MB)

Opis: V diplomskem delu analiziramo trajnostno poročanje izbranih železniških podjetjih. Analizirali smo slovensko in izbrana evropska železniška podjetja, in sicer iz Francije, Italije, Španije in Švice. Želeli smo ugotoviti, ali izbrana podjetja v svoja trajnostna poročila (ki so lahko del letnih poročil) vključujejo okoljske, družbene in upravljalske vidike poslovanja. Na začetku diplomskega dela opredeljujemo pojem trajnostno poročanje, kaj mora trajnostno poročilo vsebovati ter navedemo nekatera pravila trajnostnega poročanja. Na primer na ravni Evropske unije bodo morala podjetja v državah članicah poročati po Evropskih standardih trajnostnega poročanja, uveljavljenimi 31. 7. 2023, že v letnem poročilu za leto 2024. Druga pravila so GRI Standardi in SASB Standardi. V diplomskem delu sledi kratka predstavitev izbranih železniških podjetij, njihova primerjava in analiza njihovega poročanja po področjih, katera smo izbrali po naši presoji (na primer področno poročanje o porabi emisij toplogrednih plinov, porabi energije, porabo ter reciklaži odpadkov in tako naprej). Ugotovili smo, da železniška podjetja bolj površinsko poročajo o trajnostnem poslovanju. Nekatera sicer zelo dobro poročajo po nekaterih vidikih, zato je tudi smiselno, da z zgledom preostala železniška podjetja mogoče pripravijo k temu, da tako začnejo poročati tudi preostala železniška podjetja. Rezultati nam kažejo, da vsa podjetja poročajo po GRI Standardih, razlikujejo pa se v tem, da nekatera železniška podjetja uporabljajo več o GRI Standardov, druga manj. Špansko železniško podjetje najbolj poroča po GRI Standardih. Železniška podjetja z raznimi ukrepi želijo zmanjšati emisije CO2 in energetske potrebe, povečati uporabo električne energije iz obnovljivih virov ter povečati recikliranje materialov. Iz naše analize je razvidno, da italijansko železniško podjetje ustvari najmanj emisij toplogrednih plinov glede na dolžino prog. Slovensko železniško podjetje porabi najmanj električne energije od vseh preostalih železniških podjetij glede na dolžino prog. Pri porabi odpadkov pa italijansko železniško podjetje proizvede veliko več odpadkov kot preostala železniška podjetja. Na podlagi družbenih vidikov pa se železniška podjetja zavzemajo za enakost med spoloma, zagotavljajo varnost, zdravje ter strokovno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih. Po družbenih vidikih največ poroča špansko železniško podjetje. Vsem železniškim podjetjem je skupno to, da v večji meri poročajo o okoljskih vidikih. Na podlagi prednosti in slabosti izbranih železniških podjetij smo ugotovili, da praktično vsa podjetja poročajo več o prednostih; nekatera ne poročajo o slabostih. Na podlagi ugotovitev naše analize podamo tudi predloge glede poročanja o trajnosti za železniško podjetje.
Ključne besede: Trajnostno poročanje, standardi, trajnostna poročila, razkritja, železnice, železniško podjetje
Objavljeno v DKUM: 09.11.2023; Ogledov: 534; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,71 MB)

Opis: Svetovni problem, s katerim se srečujejo vse države, je onesnaževanje celotnega planeta. Ne glede na to, kje onesnaženost izvira, se lahko razširi na oddaljene kraje, kjer ne živi nihče. Posamezniki, podjetja in države s svojimi aktivnostmi in delovanjem povzročajo onesnaženost planeta, posledice pa so za vsa živa bitja katastrofalne, saj izumirajo številne živalske vrste in uničuje se okolje, v katerem živimo. Ključnega pomena je, da se vsak posameznik zaveda problematike onesnaženosti okolja, saj smo ljudje tisti, ki tekom življenja onesnažujemo okolje. Če se bomo zavedali resnosti problema, bomo posledično v svoje vsakodnevne aktivnosti vključili načine, ki bodo zmanjševali onesnaženost planeta. S takšnim razmišljanjem bo tudi računovodja na delovnem mestu pripomogel k večjemu varovanju okolja, zmanjšanju onesnaženosti in povečevanju trajnostnega razvoja (Nathanson, 2020). Države z zakonodajo, širša javnost in ostali zunanji deležniki vse bolj pritiskajo na podjetja, da delujejo trajnostno in da razkrivajo informacije, povezane z vplivom podjetja na okolje. Posledično vedno več podjetij usmerja pozornost v svoja letna poročila, v katera vključujejo vedno več nefinančnih informacij (Cullen, 2019). V magistrski nalogi smo preučevali tematiko okoljskega računovodstva, pomen okoljskih informacij ter razkrivanja tovrstnih informacij za potrebe zunanjih deležnikov. Cilj magistrske naloge je raziskati odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij, saj pozitiven odnos, ki je lahko posledica večje ozaveščenosti posameznika, pripomore k temu, da so informacije, ki so pripravljene za potrebe poslovodstva ter razkritja širši javnosti in ostalim zunanjim deležnikom, v poročilih še bolj točne, zanesljive in resnične (Jaggi & Zhao, 1996). Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da je odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij na območju Štajerske pozitiven, vendar bi bila lahko njihova podpora bistveno večja. Glede na raziskane kriterije računovodje najmanj podpirajo povezavo svojega dela z okoljskimi informacijami, medtem ko najbolj podpirajo spremembe v zakonodaji, ki bi določala obsežnejše razkritje okoljskih informacij podjetij. S pridobljenimi ugotovitvami lahko potrdimo, da je odnos računovodij do razkrivanja okoljskih informacij pozitiven.
Ključne besede: onesnaženost okolja, trajnostno poročanje, trajnostno in okoljsko računovodstvo, odnos računovodij do razkritja okoljskih informacij.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2021; Ogledov: 1288; Prenosov: 186
Celotno besedilo (4,65 MB)

Opis: V magistrskem delu smo analizirali razkritja tveganj v letnih poročilih slovenskih gospodarskih družb. Cilj letnih poročil je interesnim skupinam predstaviti poslovanje podjetja in jim na podlagi ponujenih informacij omogočiti čim lažje odločanje. Na vzorcu 30 podjetij smo raziskali, kakšna je povezava med obsegom razkritij in lastnostmi določenega podjetja. Preverjali smo vpliv velikosti podjetja, finančnega vzvoda, revizijskega podjetja, ter vrste dejavnosti na obseg razkritij. Rezultati raziskave kažejo na to, da obstaja pozitivna povezava med velikostjo podjetja in obsegom razkritij, medtem ko finančni vzvod ter revizijsko podjetje nimata posebnega vpliva. Iz vsebinske analize, v kateri analiziramo informacijo glede na naravo, čas in tip, izhaja, da se večina razkritij tveganj navezuje na sedanji čas, informacije so po vsebini nevtralne ter opisne narave.
Ključne besede: razkritja tveganj, letno poročilo, finančna tveganja, nefinančna tveganja, gospodarske družbe.
Objavljeno v DKUM: 26.08.2020; Ogledov: 1225; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del prestavlja teoretični del, ki zajema podatke o tem, kaj je lean start up metodologija v praksi, s katerimi ovirami se srečujejo podjetniki pri uporabi te metode in kako lahko premagujejo ovire in možnost propada podjetja. Problem, ki se pojavlja, je ta, da podjetniki prehitro sklepajo zaključke, kar že v začetni fazi vodi v neuspeh. Veliko podjetij tako močno verjame v svojo idejo, da ne vidi odjemalcev in njihovih dejanskih potreb in problema, katerega želi rešiti. Podjetnik ima v mislih idejo, ki predstavlja neko rešitev za odjemalce. Sam je prepričan, da jo bodo odjemalci kupili in jim bo predstavljala rešitev, s katero bodo problem odpravili. V kolikor podjetnik ne naredi analize odjemalcev, se informira o trgu in razišče svoje konkurente, je obsojen na propad. Ključnega pomena je, da naredi celotno analizo, da gre ven iz stavbe, naredi analizo odjemalcev, posluša in jih sprašuje o problemu, katerega želijo odpraviti in so za njega pripravljeni plačati z denarjem. V kolikor si je podjetnik pripravljen vzeti čas in se poglobiti v odjemalce, se bo izognil temu, da bo vložil v podjetje znesek denarja, za idejo, katera nima prihodnosti. Več potrebnih informacij bo zbral, večja bo možnost, da bo s svojo rešitvijo uspel in imel uspešno ter dobičkonosno podjetje. Drugi del predstavlja praktični del, ki zajema anketne vprašalnike in anketiranje podjetij. Predvsem sem želela izvedeti, ali se podjetja poslužujejo te metode, katere ovire so tiste, s katerimi se soočajo, in ali je to metoda, ki vodi v uspeh in jo bodo uporabili še v prihodnje. Anketiranih je bilo 5 naključnih podjetij iz različnih panog, torej podjetja, katera se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Te sem izbrala, saj sem želela raziskati, kako različna podjetja dojemajo nove posle in njihovo trženje na trgu.
Ključne besede: lean start up metodologija, odjemalci, informacije, raziskava trga, zbiranje podatkov, tveganje razkritja informacij, ustvarjanje novih projektov
Objavljeno v DKUM: 06.11.2017; Ogledov: 1495; Prenosov: 234
Celotno besedilo (1022,81 KB)