1. Neformalno izobraževanje fizikalnih vsebin in mladinsko raziskovalno delo : mladi raziskovalci, raziskovalni tabori in festivaliMitja Slavinec, Eva Klemenčič, 2024 Opis: Gradivo je namenjeno študentom izobraževalne fizike, bodočim učiteljem. Neformalno izobraževanje je pomembna dopolnitev formalnim oblikam izobraževanj na vseh ravneh šolanja, saj podpira razvoj ključnih kompetenc ter vzpodbuja mlade k raziskovanju. V gradivu se osredotočamo na mladinsko raziskovalno delo in raziskovalne tabore. Ker so učitelji mentorji mladim raziskovalcem, predstavimo potek in napotke za pripravo in predstavitev mladinskih raziskovalnih nalog s poudarkom na področju fizike in astronomije. Bralce seznanimo z naborom številnih raziskovalnih taborov in dogodkov, ki se izvajajo v Sloveniji, ter podrobneje predstavimo astronomski tabor, na katerem sodelujejo tudi učitelji fizike.
Ključne besede: mladinsko raziskovalno delo, mladi raziskovalci, raziskovalni tabori, izvenšolske dejavnosti, promocija znanosti
Objavljeno v DKUM: 05.04.2024; Ogledov: 241; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (2,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Raziskovalno delo sodelavcev in diplomske naloge na VPVŠ in FPVV (1996-2005)Gorazd Meško, Uršula Belaj, Maja Papič, Maja Vrhovnik, Maja Ževart, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: varstvoslovje, raziskovalno delo, diplomske naloge, VPVŠ, FPVV
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 184; Prenosov: 12
Celotno besedilo (542,54 KB) |
3. Etična odgovornost pri objavljanju znanstvene publikacije urednikov revij in avtorjevDušica Pahor, 2019, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: etika, znanstveno-raziskovalno delo, izvirnost, podvajanje, publiciranje, medicina, uredništvo
Objavljeno v DKUM: 27.03.2024; Ogledov: 267; Prenosov: 9
Celotno besedilo (57,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
4. Kodeks etičnega ravnanja Univerze v MariboruDušica Pahor, 2021, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: kodeks etičnega ravnanja, načela, študijski proces, raziskovalno delo, študenti, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 22.01.2023; Ogledov: 613; Prenosov: 77
Celotno besedilo (72,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
5. Dejavniki, ki vplivajo na učiteljevo odločitev - raziskovati ali ne raziskovatiJasmina Heric, 2019, magistrsko delo Opis: Ena od učiteljevih temeljnih nalog je skrb za nenehno poglabljanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Učitelja lahko v skladu s tem prepoznamo kot najpomembnejšega akterja novih družbenih tokov in pobudnika sprememb – tako na osebni ravni, kot na ravni skupnosti, učiteljskega kolektiva, sodelovanja z drugimi udeleženci izobraževanja in na ravni medgeneracijskega sodelovanja. Če se navežemo na zapisano lahko ugotovimo, da je tradicionalni vlogi učiteljstva učitelju dodana še zmožnost za razvoj in raziskovanje ter stalni osebni profesionalni razvoj, ki temelji na dejstvih in refleksiji. Da bi učitelji oziroma drugi strokovni delavci v izobraževanju lahko uspešno raziskovali pa ni odvisno le od njih samih ter njihove izobrazbe, ampak tudi od številnih drugih dejavnikov, tako osebnih, kot dejavnikov okolja v katerem delujejo. Med dejavniki okolja izpostavljamo vpliv pogledov vodstva šole in kolektiva na raziskovalno delo ter materialni in socialni status učitelja.
Ključne besede: učitelj, izobraževanje, učitelj raziskovalec, raziskovanje učiteljev, raziskovalno delo
Objavljeno v DKUM: 05.11.2019; Ogledov: 1819; Prenosov: 157
Celotno besedilo (2,64 MB) |
6. Sodobni izzivi pravnega varstva znanstvenih del : med avtorskopravnim monopolom in samoregulacijo v znanostiKatarina Krapež, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Glavni vodili vzpostavitve avtorskopravnega sistema, ki se nista spremenili vse od povojev avtorskega prava v začetku 18. stoletja, sta spodbuditi učenje in širiti znanje. V prispevku so identificirani trije pojavi, ki so v preteklem desetletju povzročili obrate v nekaterih temeljnih paradigmah, vezanih na avtorskopravno varstvo znanstvenih del. Analiza sodobnih trendov vodi do sklepa, da motivacija za ustvarjanje v znanosti vse manj izhaja iz koristi, ki jih avtorju (znanstveniku ali raziskovalcu) prinaša avtorskopravni monopol in da so to spodbudo v veliki meri nadomestili samoregulacijski sistemi znotraj institucionalne znanosti. Tak razvoj posredno postavlja pod vprašaj teoretično utemeljitev potrebe po avtorskopravnem varstvu znanstvenih del.
Ključne besede: znanstveno raziskovanje, raziskovalno delo, avtorsko pravo, avtorske pravice, znanstvenan dela, digitalizacija, globalizacija znanosti, svetovna gospodarska kriza, samoregulacija v znanosti
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1107; Prenosov: 45
Celotno besedilo (468,59 KB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
