1. |
2. |
3. Neformalno izobraževanje fizikalnih vsebin in mladinsko raziskovalno delo : mladi raziskovalci, raziskovalni tabori in festivaliMitja Slavinec, Eva Klemenčič, 2024 Opis: Gradivo je namenjeno študentom izobraževalne fizike, bodočim učiteljem. Neformalno izobraževanje je pomembna dopolnitev formalnim oblikam izobraževanj na vseh ravneh šolanja, saj podpira razvoj ključnih kompetenc ter vzpodbuja mlade k raziskovanju. V gradivu se osredotočamo na mladinsko raziskovalno delo in raziskovalne tabore. Ker so učitelji mentorji mladim raziskovalcem, predstavimo potek in napotke za pripravo in predstavitev mladinskih raziskovalnih nalog s poudarkom na področju fizike in astronomije. Bralce seznanimo z naborom številnih raziskovalnih taborov in dogodkov, ki se izvajajo v Sloveniji, ter podrobneje predstavimo astronomski tabor, na katerem sodelujejo tudi učitelji fizike.
Ključne besede: mladinsko raziskovalno delo, mladi raziskovalci, raziskovalni tabori, izvenšolske dejavnosti, promocija znanosti
Objavljeno v DKUM: 05.04.2024; Ogledov: 241; Prenosov: 50
 Celotno besedilo (2,23 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Analysis of open access articles published in peer-reviewed journals by Slovenian researchers in 2015 : economics and quality: lecture at the 6th Convention of Slovenian Consortia for International Scientific Literature Brave New World or Challenging Reality? Outcomes and Return on Investment of Academic Libraries in a Changing Digital Landscape, Ljubljana, September 14th and 15th, 2016Dunja Legat, Miro Pušnik, Maja Vihar, Uroš Kunaver, Rok Štukelj, 2016, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Analysis of open access articles published in peer-reviewed journals by Slovenian researchers in 2015
Ključne besede: kakovostni vidik, ekonomski vidik, objave, odprti dostop, raziskovalci, revije, slovenski raziskovalci, analize
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 386; Prenosov: 7
 Povezava na datoteko |
5. Pravni vidiki upravljanja z avtorskimi pravicami na univerziElizabeta Zirnstein, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava vprašanje upravljanja z avtorskimi pravicami na delih, ki jih ustvarijo visokošolski učitelji in raziskovalci, zaposleni na univerzah. Po zakonu je imetnik materialnih avtorskih pravic na teh delih delodajalec, v praksi pa je temu ravno nasprotno. Trenutno nobena od slovenskih univerz imetništva teh pravic ne uveljavlja, pač pa založniške in druge pogodbe sklepajo kar avtorji v svojem imenu in za svoj račun ter samostojno prenašajo avtorske pravice na teh delih. Prispevek najprej obravnava problematiko pravne ureditve avtorskih del v delovnem razmerju na splošno (ne samo za avtorska dela na univerzi) in pri tem izpostavlja vprašanja, kot so: cessio legis za deset let od dokončanja dela, vprašanje teritorialnosti prenosa, možnosti nadaljnjega prenosa takih avtorskih del in vprašanje primernega nadomestila ob morebitni ponovni zahtevi za izključni prenos. V luči obravnave avtorskih del na univerzi pa je ključno vprašanje, kaj sodi v delovno obveznost visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Avtorica izpostavlja, da odgovor na to vprašanje ni enoznačen in je odvisen od razlage vrste raznih pravnih aktov in presoje okoliščin vsakega konkretnega primera. Morebitne spremembe trenutne ureditve bodo morale biti takšne, da bodo iskale kompromis med zagotavljanjem večje pravne varnosti, v smislu bolj jasne in natančne ureditve na eni strani in akademsko svobodo ter ustreznimi spodbudami za ustvarjanje na drugi strani.
Ključne besede: univerze, profesorji, avtorske pravice, upravljanje, avtorsko pravo, avtorska dela na univerzi, avtorske pravice, delovno razmerje, visokošolski učitelji in raziskovalci, upravljanje avtorskih pravic, delovna obveznost učiteljev, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
Objavljeno v DKUM: 01.08.2018; Ogledov: 1050; Prenosov: 72
Celotno besedilo (216,34 KB) |
6. Spodbujanje vključitve raziskovalcev v pedagoški proces na univerzahMojca Slak, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V Sloveniji raziskave potekajo na univerzah in v veliki meri na javnih raziskovalnih zavodih. V Evropi je obseg raziskav večji na univerzah in manjši na državnih institutih. S tem je omogočen neposreden prenos aktualnega znanja v pedagoški proces. Pri nas pa odkritja in znanja, ki nastajajo pri raziskavah na javnih raziskovalnih zavodih, nimajo neposrednega pretoka v učni proces. Da bi dosegli ta pretok in hkrati razbremenili pedagoške sodelavce na univerzah, da bi lahko večji del svojega časa posvetili raziskovalnemu delu, je Javna agencija za raziskovalno dejavnost v letih od 2008 do 2010 namenila sredstva za »projekt ARRS-pedagoška vpetost«, s čimer je financirala vključevanje raziskovalcev v pedagoški proces na visokošolskih organizacijah.
Analizirali smo kadrovski proces ob zaposlovanju za dopolnilno delovno razmerje in prikazali pregled porabe sredstev v letih financiranja projekta. Izvedli smo anketo, ki je zajela vodje raziskovalnih programov na Javnih raziskovalnih zavodih in vodje programskih ali raziskovanih skupin na visokošolskih organizacijah, katerih skupine so prejela sredstva za vključitev raziskovalcev v pedagoški proces. Na podlagi statistične analize rezultatov ankete je raziskava potrdila postavljene hipoteze, da je bil » projekt ARRS-pedagoška vpetost« uspešen in bi ga bilo treba obnoviti.
Ključne besede: pedagoška vpetost, pedagoški sodelavci, raziskovalci, javni raziskovalni zavodi, visokošolske organizacije.
Objavljeno v DKUM: 25.01.2017; Ogledov: 1653; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,46 MB) |
7. Trpinčenje na delovnem mestu v javnih raziskovalnih organizacijah in ukrepi za njegovo preprečevanjeBrigita Krsnik Horvat, 2011, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga raziskuje stališča raziskovalcev, zaposlenih v javnih raziskovalnih organizacijah v Sloveniji, in sicer o pojavih trpinčenja na delovnem mestu. Namen naloge je ugotoviti resnost njihovih ocen pojavov trpinčenja na delovnem mestu, obstoj in raven poznavanja organizacijskih predpisov, ki urejajo vprašanje trpinčenja na delovnem mestu, ali so pripravljeni prijaviti kršitelje, kakšna so stališča uslužbencev do disciplinskih ukrepov zaradi trpinčenja na delovnem mestu, kateri dejavniki so povezani s stališči o trpinčenju na delovnem mestu in v medsebojni odvisnosti.
Na podlagi ugotovljenih stališč in preverjenih hipotez o značilnostih doživljanja na delovnem mestu med raziskovalci so v nalogi predlagani mogoči organizacijski ukrepi za preprečevanje trpinčenja na delovnem mestu, ki bi jih lahko uporabila vodstva raziskovalnih organizacij pri načrtovanju preventivnih ukrepov ali ukrepov v primeru, ko se trpinčenje na delovnem mestu med raziskovalci že pojavi. Podatki, uporabljeni v nalogi, so bili zbrani z anonimnim anketnim vprašalnikom kot osnovnim instrumentom raziskave. Hipoteze so bile preverjene s statistično obdelavo (izračunanimi frekvencami, povprečji in odstotki odgovorov, Pearsonovim koeficientom korelacije, stopenjsko hierarhično regresijsko analizo, t-testom), in sicer z računalniškim statističnim programom SPSS.
Rezultati raziskave kažejo, da raziskovalci v povprečju jemljejo pojave trpinčenja na delovnem mestu dokaj resno in da organizacijska pravila pri njihovem pojavljanju v večini primerov ne obstajajo. Pripravljenost prijaviti kršitelja je bistveno nižja kakor ocenjena resnost primerov trpinčenja. Raziskovalčevo lastno doživljanje pojavov trpinčenja na delovnem mestu in pripravljenost prijaviti kršitelja je tesno povezana z njegovo oceno sodelavčevega doživljanja resnosti primerov in ali so tudi sodelavci kršitelja pripravljeni prijaviti. Ocena anketiranega raziskovalca o resnosti posameznega primera je višja kakor njegova ocena doživljanja resnosti svojih sodelavcev. Raziskava je pokazala tudi, da anketirani raziskovalci kažejo največjo neenotnost ravno ob odgovorih na vprašanja, povezana s pravili, zasluženo in dejansko kaznijo, pri čemer se pojavljajo dokaj velike razlike med kaznijo, ki bi jo po njihovem mnenju kršitelj moral prejeti, in kaznijo, ki bi jo dejansko ta prejel. Neobstoj jasnih organizacijskih pravil in pričakovano blažje ukrepanje proti kršitelju (če obstaja sploh kakšno) nudi ugodne pogoje za pojav trpinčenja na delovnem mestu.
Ob ozaveščanju o ravnanju oz. vedenjskih oblikah, s katerimi se povzroča prikrito a učinkovito trpinčenje na delovnem mestu, je potrebno sprejeti ukrepe, s katerimi bodo zaposleni raziskovalci pripravljenost prijaviti kršitelja bolj povezovali z lastno oceno resnosti pojava kakor z oceno doživljanja resnosti svojih sodelavcev. K temu lahko zagotovo prispeva tudi večji občutek varnosti zaposlenih raziskovalcev. S spreminjanjem doživljanja enega dejavnika hkrati spreminjamo tudi doživljanje drugih dejavnikov, saj so ti v medsebojni odvisnosti.
Ključne besede: trpinčenje na delovnem mestu, psihično nasilje, pojavne oblike trpinčenja, ukrepi za preprečevanje trpinčena na delovnem mestu med raziskovalci, javna raziskovalna organizacija.
Objavljeno v DKUM: 16.01.2013; Ogledov: 2360; Prenosov: 265
Celotno besedilo (2,30 MB) |
