1. Pravna ureditev raziskav na človeških zarodkoh in njihovih matičnih celicah : magistrsko deloLara Krneža, 2024, magistrsko delo Opis: V 20. stoletju so z namenom razvoja medicine, preprečevanja genetsko bolnih potomcev in izboljšanja vrste izvajali neetične poskuse na ljudeh. Ti so bili opravljeni brez privolitve žrtev. Zaradi vedno večje ozaveščenosti družbe o človekovih pravicah in napredka pravne znanosti, se je po drugi svetovni vojni začela sprejemati zakonodaja, ki je postavila etične smernice za izvajanje raziskav na ljudeh. Leta 1947 je bil sprejet Nürnberški kodeks, leto kasneje pa je Svetovno zdravniško združenje sprejelo Ženevsko deklaracijo o zdravniških dolžnostih. Pomembne svetovne organizacije so zatem podpisale še Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Helsinško deklaracijo o etičnih načelih medicinskih raziskav na ljudeh, Oviedsko konvencijo, Splošno deklaracijo o človeškem genomu in človekovih pravicah, Splošno deklaracijo o bioetiki in človekovih pravicah in Listino EU o temeljnih pravicah. Vsi navedeni pravni akti so pomembno vplivali na pravno ureditev raziskav (na človeških zarodkih in njihovih matičnih celicah) v Sloveniji.
Opravljanje medicinskih poskusov na ljudeh brez njihove svobodne privolitve je pri nas prepovedano že z Ustavo Republike Slovenije. Ta določa tudi ostale ustavne kategorije, v luči katerih se morajo izvajati raziskave. Biomedicinske raziskave in kazniva dejanja v zvezi z njimi so opredeljena v Kazenskem zakoniku, ki prepoveduje kloniranje, ustvarjanje človeških zarodkov v raziskovalne (in druge) namene ter izvajanje drugih biomedicinskih posegov. Pravice pacientov ureja Zakon o pacientovih pravicah. Za magistrsko nalogo sta ključnega pomena še Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki ureja raziskave na zarodkih »in vitro«, pridobivanje in raziskovanje na embrionalnih matičnih celicah in Kodeks zdravniške etike, ki določa etične standarde za zdravnike pri izvajanju raziskav na pacientih.
Pravna teorija in sodna praksa se pri pravnem urejanju raziskav na človeških zarodkih in njihovih matičnih celicah pogosto srečujeta s kolizijo med dvema ustavnopravnima kategorijama, pravico do življenja (zarodka) in svobodo znanosti. Do te kolizije pogosto prihaja zaradi nerešenega vprašanja o pravnem statusu človeškega zarodka. Evropsko sodišče za človekove pravice je o tem odločalo že večkrat, a enotne rešitve na to vprašanje doslej še ni podalo. Pomembni precedensi ESČP v zvezi z raziskavami na človeških zarodkih in pravnim statusom zarodka so zadeve Evans proti Združenemu Kraljestvu, Vo proti Franciji in Parillo proti Italiji.
Ključne besede: medicinsko pravo, človekove pravice, medicinska etika, medicinske raziskave, poskusi na ljudeh, evgenika, privolitev, znanstvene raziskave na in vitro zarodkih, in vitro oploditev
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (877,37 KB) |
2. Priložnosti in izzivi umetne inteligence v izobraževanju : diplomsko deloMiha Hirtl, 2024, diplomsko delo Opis: Zaradi umetne inteligence (UI) se izobraževalni sistem zelo hitro spreminja ter ponuja priložnosti za izboljšanje učnega procesa skozi različne načine. Kljub prednostim, uporaba UI tudi prinese številne izzive s katerimi se je potrebno soočiti kot so pristranskost UI sistemov ter varovanje zasebnosti. V zaključnem delu smo obravnavali definicije, zgodovino in vrste UI ter njihovo uporabo v izobraževanju. Raziskali smo priložnosti kot so avtomatizacija nalog in personalizacijo učenja. Izvedli in analizirali smo tudi anketo, ki preučuje mnenja o uporabi umetne inteligence v izobraževanju.
Ključne besede: umetna inteligenca, izobraževanje, prihodnost, analiza raziskave
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,65 MB) |
3. |
4. Slavistična prepletanja 52024, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Slavistična prepletanja 5 prinaša trinajst prispevkov, razporejenih v štiri tematske sklope. Monografijo odpira sklop prispevkov, ki slovenski jezik obravnavajo v diahronem, sinhronem in digitalnem kontekstu, medtem ko so primerjalne frazeološke raziskave v fokusu drugega sklopa. Tretji sklop zajema prispevke, namenjene poučevanju in učenju slovenskega jezika kot neprvega jezika, zlasti v južnoslovanskem jezikovnem prostoru. Monografijo zaokroža sklop, ki se dotika poststrukturalističnih pristopov v preučevanju jezika, spola in seksualnosti ter obravnava slovaropisni prikaz besedja, povezanega z LGBTIQ+ osebami.
Ključne besede: slovanski jeziki, slovanske književnosti, interdisciplinarne raziskave, slovanski jeziki kot drugi in tuji jeziki, slavistika
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 220; Prenosov: 37
Celotno besedilo (13,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. Evalvacija storitev knjižnice Fakultete za policijsko varnostne [!] vedeLjubica Šraj, Miran Mitar, Nataša Knap, 2006, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: knjižnice, visokošolske knjižnice, knjižnične storitve, študenti, Fakulteta za policijsko-varnostne vede, evalvacija, raziskave
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 180; Prenosov: 6
Celotno besedilo (428,12 KB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
