| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razgradnja PVC odpadkov s hidrotermičnimi procesi
Ana Marija Črešnar, 2020, diplomsko delo

Opis: Polivinilklorid (PVC) je eden izmed najbolj uporabljenih kloriranih plastik, ima zelo širok spekter uporabe, saj je cenovno zelo ugoden in se zaradi svojih lastnosti zelo dobro obnese kot material za različne izdelke. Prisoten je v številnih industrijah kot tudi v vsakdanjem življenju, kjer PVC izdelke najdemo v različnih oblikah. Še posebej pa je pomembno kako ravnamo s PVC odpadki, saj nepravilno ravnanje z njimi lahko povzroči velike okoljske in zdravstvene probleme. V tej diplomski nalogi smo se osredotočili na razgradnjo PVC – ja s hidrotermičnimi procesi v pod- in nadkritični vodi. Eksperimente smo izvajali v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju. Preizkušali smo vpliv temperature in časa na razgradnjo PVC-ja. Eksperiment smo izvajali pri temperaturi 400 °C, 425 °C ter času 30 in 60 min pri konstantnem razmerju material/ voda (4,5g/ 20mL). Po degradaciji smo dobili razgradne produkte v štirih fazah: plinski, oljni, trdni in vodni fazi. Produkte smo nato analizirali s plinsko kromatografijo masno spektrometrijo (GC/MS) in Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR). Količino kloridnih ionov v vodni fazi smo določili z obarjalnimi titracijami. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da velik del kloridnih ionov ostane v vodni fazi in da razgradnja PVC – ja kljub zelo visokim temperaturam ni popolnoma.
Ključne besede: Polivinilklorid, hidrotermični procesi, odpadna embalaža, razgradnja, dekloriranje
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 126; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

2.
Fotokemijska razgradnja barvila ob prisotnosti manganovega kompleksa vezanega na celulozo
Katja Ribič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je obravnanvana problematika fotokemijske razgradnje barvila Reactive Blue 4. Fotokemijsko razgradnjo smo izvajali z naprednim oksidacijskim postopkom UV/H2O2 - ob prisotnosti manganovega kompleksa (MnTACN) vezanega na celulozni nosilec. Glavni namen tega postopka je bil, da smo v čim krajšem času dosegli razbarvanje barvila ob dodatku celulozne tkanine, na katero smo predhodno na različne načine vezali MnTACN. Za vzorec tkanine obdelan s kompleksom MnTACN pri katerem smo dosegli najboljše rezultate razbarvanje smo izvedli še ponovljivost razbarvanja. Izvedli smo tudi izračun stroškov AOP postopka.
Ključne besede: manganov kompleks MnTACN, fokokemijska razgradnja UV/H2O2, barvilo Reactive Blue 4, nosilec tkanina, razbarvanje.
Objavljeno: 09.12.2019; Ogledov: 346; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

3.
Modeliranje procesov anaerobne in aerobne razgradnje z modeloma ADM1 in ASM1
Leon Lang, 2019, magistrsko delo

Opis: Anaerobna razgradnja je kompleksen večstopenjski proces, ki ga uporabljamo za razgradnjo organskih komponent v metan in ogljikov dioksid v odsotnosti kisika, hkrati pa proces lahko uporabimo za proizvodnjo obnovljive energije. Gre torej za enega izmed načinov, s katerim bi lahko omejili uporabo fosilnih goriv in tako prispevali k trajnostnemu razvoju. Aerobna razgradnja po drugi strani poteka v prisotnosti kisika, kjer mikroorganizmi v oksidacijskem procesu pretvorijo organske snovi v ogljikov dioksid, vodo, nitrate in sulfate. Proces aerobne razgradnje najpogosteje najdemo v čistilnih napravah za čiščenje odpadnih vod. V namene boljšega razumevanja ter nadaljnjega raziskovanja procesov anaerobne in aerobne razgradnje so raziskovalci razvili splošna modela anaerobne razgradnje ADM1 (Anaerobic Digestion Model No. 1) in aktivnega blata ASM1 (Activated Sludge Model No. 1). V magistrskem delu smo izvedli simulacije teh dveh procesov z osnovnima modeloma ADM1 in ASM1 ter nato še z modificiranim modelom ADM1. Magistrsko delo je tako razdeljeno na tri dele. V prvem delu smo izvedli simulacijo osnovnega modela ADM1, v drugem delu simulacijo modela ASM1 in v tretjem delu simulacijo modificiranega modela ADM1. Vse simulacije so bile izvedene v programu MATLAB. Na podlagi izvedenih simulacij smo naredili primerjavo z rezultati simulacij iz literature in na koncu še primerjavo z eksperimentalnimi rezultati iz literature. Ugotovili smo, da modela ADM1 in ASM1 dobro opišeta kinetiko procesov anaerobne in aerobne razgradnje. Pri rezultatih simulacij in eksperimentalnih rezultatov je prišlo do nekaterih odstopanj zaradi kompleksne narave biološko aktivnih sistemov in uporabe modelov z že vnaprej definiranimi procesi, s katerimi želimo oceniti kinetične parametre, ki so specifični za naš sistem. Kljub temu ti modeli prestavljajo dobro izhodišče za nadaljnje laboratorijske raziskave.
Ključne besede: anaerobna razgradnja, aerobna razgradnja, ADM1, ASM1, matematično modeliranje, MATLAB
Objavljeno: 26.04.2019; Ogledov: 966; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,57 MB)

4.
Fotokatalitična razgradnja barvila Reactive blue 268
Žan Napast, 2018, diplomsko delo

Opis: Tekstilne odpadne vode vsebujejo različna barvila, ki povzročajo obarvanost le teh. Zato je obarvanost eden izmed parametrov, ki predstavlja okoljski in estetski problem poleg tega pa lahko takšna voda vsebuje toksične snovi. Iz tega vidika človek dandanes posveča veliko pozornosti postopkom za razgradnjo odpadnih obarvanih vod. Diplomsko delo prikazuje fotokatalitično razgradnjo modelne vodne raztopine z onesnaževalom reaktivnega barvila Reactive Blue 268 s pomočjo naprednega oksidacijskega postopka (AOP) UV/H2O2. Ugotovili smo, da je UV/H2O2 sam po sebi uspešen postopek za razgradnjo obarvane modelne vode, ob dodatku katalizatorja MnTACN (Manganov 1,4,7-trimetil-1,4,7-triazociklanon) pa se uspešnost poveča. Test toksičnosti smo izvajali s pomočjo bakterij Vibrio fischeri.
Ključne besede: fotokatalitična razgradnja, napredni oksidacijski postopki, tekstilne odpadne vode, toksičnost, čiščenje odpadnih vod, barvila
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 490; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

5.
Kemijsko recikliranje polietilen tereftalata in karakterizacija nastalih razgradnih produktov
Dea Marko, 2017, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih je zaradi vse višjega življenjskega standarda ter rasti prebivalstva, močno narasla količina proizvedenih in uporabljenih tekstilnih materialov. Povečala se je tudi količina odpadnega tekstila, lahko pa sklepamo, da se bo ta v prihodnje še povečala. Polietilen tereftalat je danes tretji najbolj razširjen polimer, za polietilenom in polipropilenom. V tekstilni industriji je najbolj uporabljen sintetični material za izdelavo vlaken. V raziskavi smo se ukvarjali s problematiko recikliranja PET vlaken. Predpostavljali smo, da bomo kot glavni produkt izolirali monomer tereftalne kisline. Metoda, ki smo jo uporabili je nevtralna hidroliza PET vlaken v visokotlačnem reaktorju, ki nam omogoča višjo čistost izhodnih snovi – tereftalne kisline in etilen glikola. Izvedli smo izolacijo in čiščenje nastalih produktov s pomočjo kislinsko bazne ekstrakcije in destilacije. Nastale produkte smo analizirali z infrardečo spektroskopijo. Cilj magistrskega dela je bil raziskati razgradne produkte po kemijskem recikliranju PET vlaken v visokotlačnem reaktorju pod različnimi pogoji. Spreminjali smo temperaturo, čas in razmerje med uporabljenim tekstilnim materialom in topilom in nato analizirali nastale razgradne produkte. Ugotovili smo, da so pride do popolne depolimerizacije PET vlaken do tereftalne kisline pri naslednjih pogojih: T = 250 °C in t = 10 min (vzorec D2).
Ključne besede: kemijsko recikliranje, razgradnja PET, tereftalna kislina, IR spektroskopija
Objavljeno: 05.10.2017; Ogledov: 1218; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

6.
ORGANIZACIJSKI MODEL RECIKLIRANJA ODSLUŽENIH OSEBNIH VOZIL V REPUBLIKI SLOVENIJI
Amer Šehović, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo predstavili organizacijski model recikliranja odsluženih vozil v Republiki Sloveniji. Osredotočili smo se predvsem na tri največje probleme. Prvi problem je premalo oddanih vozil v razgradnjo. Rešili smo ga tako, da bi zadnji lastnik vozila, ki bi pripeljal vozilo v razgradnjo znotraj sheme Ekomobil, dobil eko bon, ki bi ga unovčil pri nakupu novega avtomobila. Eko bon bi se financiral iz prodaje naftnih derivatov, in sicer bi za vsak prodan liter zaračunali dodatno en eko cent. Drugi problem je vztrajno padanje prodaje vozil domačim kupcem in s tem staranje voznega parka. To smo rešili že delno posredno, saj bi eko boni povečali prodajo. Za pravi zagon prodaje bi v dogovoru s prodajalci in uvozniki le-ti ponudili dodatni popust za imetnike eko bona. Tretji problem je evidenca odjavljenih vozil z izjavo o lokaciji vozila, ki je v realnosti popolnoma netočna. To smo rešili z uvedbo davka na odjavljena vozila. V določenem prehodnem obdobju bi lastniki vozil sami sporočili na upravni enoti, da vozila ni več na lokaciji. Po tem obdobju bi okoljski inšpektorji ukrepali.
Ključne besede: izrabljena motorna vozila, recikliranje vozil, razgradnja vozil
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 736; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (496,37 KB)

7.
Biološka razgradnja nekaterih polimerov s pomočjo mokarjev vrste Tribolium confusum du Val
Erik Stanko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Po nekaterih virih literature imajo ličinke hrošča mokarja vrste Tribolium confusum sposobnost hranjenja z nekaterimi polimeri. V prebavilih nosijo bakterije, ki so sposobne biološko razgraditi nekaj vrst polimerov v CO2 in organsko snov. Izvedli smo laboratorijski poskus, v katerem smo hrošče gojili v posodicah in smo jim – kot prehranski vir – nudili stiropor, stirodur in PVC (polivinil-klorid). Slednje tri vire so imeli na voljo kot samostojne vire hrane ali pa v kombinaciji z jabolkom in otrobi. Ugotovili smo, da ličinke mokarjev lahko uživajo stiropor in stirodur, PVC-ja pa ne.
Ključne besede: Mokar / Biološka razgradnja polimerov / Stiropor / Stirodur / PVC / Žuželke / Okoljevarstvo
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 690; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1009,50 KB)

8.
POLIMERIZACIJA OLIGOMERNIH AKRILATOV V EMULZIJAH
Barbara Skok, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je prikazana študija iskanja ustreznih pogojev za zamreženje oligomernih akrilatov v kontinuirni fazi emulzij z visokim deležem notranje faze. Pripravili smo emulzije tipa O/V z glavnim monomerom PEGMA. Izbrani akrilat smo zamreževali termično in s fotopolimerizacijo. Sestava emulzij se je razlikovala v zamreževalu in v iniciatorju. Kot zamreževali smo uporabili EGDMA in MBAA. Iniciator smo izbrali glede na način polimerizacije. Pri termičnem zamreževanju emulzij smo uporabili KPS in APS, pri fotopolimerizaciji pa smo uporabili iniciator I819. Preučevali smo vpliv zamreževala na emulzije in fizikalne lastnosti polimeriziranih monolitov. Preverili smo sposobnost omočenja monolitov. Naš cilj je bil pripraviti porozen material. Uspešnost smo preverili z analizo mokrih vzorcev SEM. Kemijsko sestavo monolitov smo preverili s spektroskopijo FTIR. Zaradi možnosti uporabe v tkivnem inženirstvu smo preverili tudi razgradnjo monolita brez zamreževala, in sicer v dveh različnih medijih (0,1 M NaOH in PBS).
Ključne besede: emulzija, PEGMA, fotopolimerizacija, razgradnja
Objavljeno: 08.09.2016; Ogledov: 672; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

9.
Uspešnost naprednega oksidacijskega postopka pri čiščenju tekstilne odpadne vode ter njena ponovna uporaba v procesu barvanja z reaktivnimi barvili
Tina Željko, 2016, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na dva večja sklopa. Prvi je namenjen kemometrijski karakterizaciji tekstilnih odpadnih vod, drugi pa UV/H2O2 postopku. V prvem sklopu smo s pomočjo podrobne kemijske analize posameznih tekstilnih procesnih odpadnih tokov iz tovarne Svilanit ter uporabljenih kemometrijskih metod (korelacijska analiza, CA, PCA in LDA) odpadne tokove klasificirali in ločili na tiste, ki bi se jih dalo obdelati z izbranimi tehnologijami čiščenja (UV/H2O2, UF, NF, MBR ter evapokoncentracija) v tekstilni tovarni sami. V drugem sklopu, ki je namenjen UV/H2O2 postopku, smo izvedli številne eksperimente na različnih napravah. Na laboratorijski UV/H2O2 napravi smo obdelali realne tekstilne odpadne vode iz tovarne Svilanit in Tekstina ter vodne raztopine hidroliziranega reaktivnega barvila RB 4. Na pilotni UV/H2O2 napravi smo obdelali različne realne tekstilne odpadne vode iz postopka barvanja z reaktivnimi barvili, nekaj primerov smo izvedli tudi na tekstilni odpadni vodi, ki je bila predhodno obdelana z UF v tovarni Svilanit. V tovarni Tekstina smo s pilotno UV/H2O2 napravo obdelali realne tekstilne odpadne vode, ki so bile predhodno čiščene z drugimi tehnologijami (NF, MBR ter evapokoncentracija). Najboljše rezultate smo dobili v primeru čiščenja nizko koncentriranih tekstilnih odpadnih vod (absorbanca < 1). Z in situ elektrokemijsko proizvedenim H2O2 na plinsko-difuzijski elektrodi smo pri modificiranem UV/H2O2 postopku prav tako dosegli dobre rezultate razbarvanja in razgradnje realne tekstilne odpadne vode ter raztopin hidroliziranih reaktivnih barvil. Preostali H2O2 smo po laboratorijski UV/H2O2 obdelavi uspešno odstranili z encimatsko razgradnjo (katalaza). Določene tekstilne odpadne vode iz obeh tovarn smo po UV/H2O2 obdelavi ponovno uporabili v procesu barvanja ter s pomočjo barvne metrike določili kvaliteto obarvanega tekstilnega materiala. Iz rezultatov je razvidno, da so le nekatere tekstilne odpadne vode (absorbanca < 1) po UV/H2O2 postopku primerne za ponovno uporabo, primernost ostalih pa lahko izboljšamo še s predhodnim čiščenjem z drugimi tehnologijami.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, čiščenje tekstilne odpadne vode, UV/H2O2 postopek, in situ proizveden vodikov peroksid, razgradnja vodikovega peroksida, ponovna uporaba tekstilne odpadne vode, barvna metrika, kemometrija
Objavljeno: 26.07.2016; Ogledov: 1176; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (3,30 MB)

10.
Primerjava polimerne plastične embalaže z embalažo iz naravnih polimerov glede na stroškovno in okoljsko raven
Rudolf Štajnar, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo opisuje celoten spekter dejavnikov pri proizvodnji plastične embalaže iz naftnih derivatov. Natančneje smo opisali potek proizvodnje plastične embalaže iz neobnovljivih energetskih virov, kar vključuje kemijskotehnološke in logistične procese, in ugotovitve primerjali s plastično embalažo in materiali iz naravnih polimerov. Življenjski cikel embalaže od proizvodnje do porabnika zajema tudi vplive aditivov, prisotnih pri proizvodnji, na uporabnika izdelka in na okolje pri proizvodnji in razgradnji embalaže v naravnem okolju. Z opisom postopkov in primerjavo dveh znanih komunalnih podjetij smo prišli do ekonomskih in okoljskih podatkov o okolju, v katerem delujejo, in jih v nadaljevanju podkrepili z izboljšavami ter primerjali z evropskimi podjetji. V zadnji fazi diplomskega dela smo pridobljene podatke in možne izboljšave obstoječega stanja povezali v celoto, kar ponuja možnost za izgradnjo objekta za toplotno obdelavo odpadne embalaže. Termoelektrarno Šoštanj smo opisali z vidika ekonomičnosti in okoljske sprejemljivosti glede na stroškovni vložek in izkoristek surovin v primerjavi s toplotno obdelavo odpadkov ter pridobljene podatke številčno prikazali.
Ključne besede: proizvodnja, kemijskotehnološki procesi, aditivi, razgradnja, predelava, toplotna obdelava.
Objavljeno: 03.12.2014; Ogledov: 713; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici