SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
OZONIRANJE MODELNIH OBARVANIH VOD Z DOLOČEVANJEM RAZGRADNIH PRODUKTOV OKSAZINSKEGA BARVILA
Polonca Lesjak, 2010, magistrsko delo

Opis: Obarvane odpadne vode iz tekstilne industrije, so lahko zelo obremenjene z različnimi tipi barvil, imajo različne pH vrednosti, povišane KPK vrednosti in so visokih temperatur. S sodobnimi postopki (kemijsko-oksidacijskimi) lahko učinkovito razbarvamo takšne vrste odpadnih vod npr. obdelava z ozonom (O3) in vodikovim peroksidom. Namen naloge je bil raziskati učinke oksidacijskih tehnologij, predvsem ozoniranja ter sledenje razgradnim produktom. V ta namen smo uporabili komercialna tekstilna barvila in sicer: direktno oksazinsko barvilo (C.I. Direct Blue 106), reaktivno antrakinonsko barvilo (C.I. Reactive Blue 49) in kislo azo barvilo (C.I. Acide Blue 193). Vsa tri barvila smo ozonirali, podrobneje pa smo preiskali in poskušali določiti razgradne produkte le direktnemu barvilu (C.I. Direct Blue 106) z oksazinsko kromoforno skupino, saj o tem tipu barvila literatura do sedaj še ne beleži objav o razgradnih produktih po postopku ozoniranja. Eksperimentalno delo zajema preučevanje učinkov procesov razbarvanja na podlagi sprotnega spremljanja absorbance, vrednosti pH, prevodnosti in določitev optimalnih pogojev razbarvanja z ozonom. Prav tako delo zajema kompleksne analizne metode kot npr. UV/VIS spektrofotometrijo, IR spektroskopijo, spektrofotometrijo za določevanje ionov, IC kromatografijo in MS spektrometrijo v kombinaciji s tekočinsko kromatografijo LC-MS, za določevanje razgradnih produktov direktnega oksaziskega barvila po ozoniranju. Rezultati magistrskega dela predstavljajo, da je izbran oksidacijski postopek učinkovit za razbarvanje takšnih tipov barvil, saj je razbarvano vodo potrebno le še nevtralizirati in je primerna za izpust v kanalne vode ali za ponovno uporabo v tehnoloških procesih. Tako bi pomembno vplivali na zmanjšanje porabe sveže pitne in tehnološke vode.
Ključne besede: ozoniranje, obarvane vode, C.I. Direct Blue 106, C.I. Reactive Blue 49, C.I. Acid Blue 193, oksazin, razbarvanje, razgradni produkti, UV/VIS, IR, RAMAN, HPIC, MS, LC-MS
Objavljeno: 07.05.2010; Ogledov: 2430; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (6,66 MB)

2.
Hidrotermična degradacija polietilena nizke gostote
Blaž Deželak, 2018, magistrsko delo

Opis: V današnjem času težimo k zmanjševanju in ponovni uporabi komunalnih ali industrijskih odpadkov. Polietilen (PE) je eden izmed najpogosteje uporabljenih materialov na svetu in je prisoten v številnih industrijah in segmentih. V zadnjih letih je uporaba plastičnih materialov narasla iz 5 milijonov ton na 100 milijonov ton letno. Največji problem je razkroj plastike, ki povzroča resne okoljske probleme. Razgradnja plastike v subkritični in superkritični vodi je zelo učinkovita metoda za pretvorbo plastičnih odpadkov v širok spekter koristnih produktov, kot so bazne kemikalije, alternativna energija in goriva, specialne kemikalije, brez dragih in pogosto zdravju škodljivih organskih topil. Namen magistrske naloge je bil preučiti hidrotermično degradacijo polietilena nizke gostote (LDPE) v subkritični in superkritični vodi. Eksperimentalni del smo izvedli v visokotlačnem in visokotemperaturnem šaržnem reaktorju v temperaturnem intervalu od 200 do 450 °C. Mešanico LDPE in vode v razmerju 1/5 smo izpostavljali pri reakcijskih časih od 15 min do 120 min. Določali smo vpliv temperature, reakcijskega časa in dodatka katalizatorja ocetne kisline na potek in kinetiko reakcij razgradnje LDPE. Vzorce iz reaktorja smo analizirali in določili produkte degradacije s plinsko kromatografijo in masno spektrometijo (GC/MS). Določili smo še vsebnost celotnega organskega ogljika (TOC). Ugotovili smo, da je pri vseh eksperimentih, ki so bili izvedeni pri temperaturah 425 in 450 °C ter reakcijskem času od 15 - 120 min, prišlo do razgradnje LDPE v subkritični vodi. Razgradne produkte hidrotermične degradacije smo ločili na oljno, plinasto in vodno fazo. Dobljene produkte v oljni in plinski fazi smo analizirali s pomočjo GC/MS, medtem ko smo s TOC analizatorjem določili skupni ogljik v vodni fazi. Ugotovili smo, da je oljna faza v večini sestavljena iz ogljikovodikov (alkanov in alkenov), kjer je prevladoval 2,3-dimetil pentan. Plinasta faza je vsebovala različne pline kot so: dušik, CO2, metan, etan, eten in vse do heksana in heksena. V vodni fazi pa smo določili vsebnost organskih snovi, ki so bile višje pri dodatku katalizatorja ocetne kisline.
Ključne besede: LDPE, hidrotermično utekočinjanje, superkritična voda, razgradni produkti
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 80; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici