| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZADOLŽEVANJE IN RAZDOLŽEVANJE V SLOVENIJI
Timotej Plavše, 2016, magistrsko delo

Opis: Zadolževanje in razdolževanje je trenutno zelo aktualna tema tako v Sloveniji, kot tudi v svetu. V magistrski nalogi smo raziskali, kako so se zadolževala in razdolževala slovenska gospodinjstva in podjetja v obdobju 2004 -2015 in trende primerjali s trendi v državah EU. Podatki kažejo, da so slovenska gospodinjstva približno polovico manj zadolžena kot gospodinjstva ostalih članic Evropske unije. Čisto drugačna pa je situacija v sektorju podjetij, saj so slovenska podjetja v krizo vstopila z visoko stopnjo zadolženosti. Opazne so tudi bistvene razlike v strukturi financiranja slovenskih in tujih podjetij. Na osnovi raziskave ugotovljamo, da so se slovenska gospodinjstva in podjetja pred krizo bolj zadolževala od subjektov v ostalih članicah Evropske unije in kasneje začela izvajati proces razdolževanja.
Ključne besede: zadolževanje, razdolževanje, gospodinjstva, podjetniški sektor.
Objavljeno: 14.06.2016; Ogledov: 728; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

2.
VZDRŽNA KAPITALSKA STRUKTURA MAJHNEGA PODJETJA V ČASU KRIZE
Romana Ocvirk, 2016, diplomsko delo

Opis: Optimalna kapitalska struktura je kapitalska struktura, pri kateri je razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom takšno, da minimizira strošek kapitala za podjetje in maksimira njegovo vrednost. Trendi kapitalske strukture slovenskih trgovcev kažejo da so omenjena podjetja bolj zadolžena od drugih dejavnosti v Sloveniji. V strukturi zadolženosti prevladujejo kratkoročni viri financiranja, kratkoročna sredstva financirajo z kratkoročnimi finančnimi viri, izrazito dolžniško financiranje pri dobaviteljih jim omogoča, da se izognejo finančnim obremenitvam in tveganjem. Plačilno sposobnost podjetjem zagotavljajo vsakodnevni maloprodajni pritoki denarnih sredstev. (AJPES, poslovna poročila trgovskih družb, 2014). Podjetje je bilo analizirano s pomočjo kazalnikov donosnosti, likvidnosti, financiranja in dnevi vezave. V Sloveniji imajo podjetja otežen dostop do zunanjega lastniškega kapitala, kadar potrebujejo zunanje financiranje, se poslužujejo predvsem dolgov, uporabo trgovinskih kreditov, kot nadomestilo bančnega posojila za izboljšanje svoje plačilne sposobnosti in znižanje stroškov finančnega vira. Dejavnost v podjetju določa potrebno premoženje, za trgovsko dejavnost je značilna prezadolženost (72 odstotna), zaradi krize in tveganj pa značilno kopičenje denarnih sredstev na računih, od leta 2008 zvišanje okoli 41 odstotkov. Rezultati so pokazali intenzivno odplačevanje bančnih obveznosti (v letu 2015 zmanjšanje za 16,3 odstotka) in upad prihodkov zaradi učinkov dolgotrajne krize, ki je porabo široke potrošnje močno oklestila. Analizirano podjetje ima nad povprečjem panoge vrednost kazalnika EBITDA marža in za leto 2015 znaša 4,71 odstotka, podjetju je uspelo zadržati več kot ostalim konkurentom. V podjetju dajejo premajhen poudarek na optimiziranju sredstev, z odprodaja nepotrebnih sredstev, bi zmanjšali potrebo po virih financiranja in izboljša kazalnik obračanja sredstev.
Ključne besede: finančna analiza, plačilna sposobnost, kapitalska struktura, razdolževanje
Objavljeno: 28.10.2016; Ogledov: 572; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
Zadolževanje in razdolževanje podjetij - primerjava Slovenije in Češke
Aleksandra Sedlar Kožuh, 2016, magistrsko delo

Opis: Finančni krizi, ki je izbruhnila leta 2007, je kmalu sledila gospodarska kriza, v kateri pa je postalo jasno, da so se mnoga podjetja v Sloveniji v času gospodarske rasti močno zadolžila. V času krize so se prihodki podjetjem znižali, kar je zmanjšalo njihovo sposobnost za odplačevanje dolgov, podjetja pa so postala prezadolžena. V magistrski nalogi smo zato proučevali zadolženost in razdolževanje podjetij v Sloveniji v času pred nastankom krize in po njej, za primerjavo pa smo proučevali podjetja v Češki republiki. Naloga sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili vpliv zadolževanja in razdolževanja na gospodarsko rast. Na primeru treh večjih finančnih kriz v preteklosti smo ugotavljali vzroke za njihov nastanek in njihovo reševanje. Vsem je bilo pred nastankom krize skupno naraščanje zadolževanja in ustvarjanje nepremičninskih in/ali borznih balonov, medtem ko so bili ukrepi kot odziv na nastalo krizo različni. Predstavili smo štiri načine razdolževanja v preteklosti. Kot najpogostejši način so se v preteklosti pojavljali varčevalni ukrepi, kar je najpogostejši način tudi v sedanji krizi. Nazadnje smo predstavili še sistemske ukrepe za pospešitev razdolževanja podjetij. V empiričnem delu smo na osnovi pridobljenih podatkov iz finančnih izkazov podjetij preverjali tri hipoteze. S pomočjo finančnih kazalnikov smo analizirali in medsebojno primerjali gibanje dolga, stopnje zadolženosti podjetij in vire, ki jih podjetja uporabljajo za financiranje v Sloveniji in Češki republiki v izbranih sektorjih gospodarstva v obdobju 2004-2013, s čimer smo ugotavljali tudi, kako poteka proces razdolževanja v podjetjih izbranih sektorjev v obeh državah. V okviru preverjanja hipotez smo ugotovili, da so podjetja v Sloveniji bolj zadolžena kot podjetja v Češki republiki, da so bila podjetja v Sloveniji v vseh opazovanih sektorjih prezadolžena že v obdobju pred nastankom krize, medtem ko so bila podjetja v Češki republiki v času pred nastankom krize prezadolžena v dveh od treh opazovanih sektorjev ter da se podjetja v Češki republiki uspešneje razdolžujejo kot podjetja v Sloveniji.
Ključne besede: finančna kriza, zadolževanje, razdolževanje, Slovenija, Češka republika
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 756; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici