| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvršba na skupno premoženje zakoncev in vprašanje varstva upnikov
Anita Sever, 2020, magistrsko delo

Opis: Izvršba na premoženje zakoncev je zaradi, še vedno veljavnega, zakonitega premoženjskega režima, ki določa obvezen nastanek skupnega premoženja, lahko v praksi precej problematična in zahtevna. Magistrsko delo zato obravnava za nas povsem nov institut, in sicer pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo lahko skleneta zakonca že pred samo sklenitvijo zakonske zveze, ali kadarkoli čutita potrebo po ureditvi premoženjskega stanja, ki se bo razlikoval od zakonitega. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij bo tako lahko, če bosta zakonca ob njeni sklenitvi upoštevala vse zakonske določbe in se držala predvidene vsebine, bistveno olajšala sam postopek izvršbe na skupnem premoženju zakoncev. V magistrskem delu so zato izčrpno predstavljene tudi vse značilnosti tega pravnega instituta. Toda kljub temu, bo vedno, ko bo v zemljiški knjigi pravilno vpisana skupna lastnina zakoncev, izvršba na tako premoženje zakoncev nedopustna. Upniki pa bodo morali, če bodo želeli priti do poplačila svoje terjatve, vložiti tožbo za določitev dolžnikovega deleža in s tem zahtevati razdelitev skupnega premoženja zakoncev. Pri tem pa bo lahko posledično prišlo tudi do posega v pravice drugega zakonca, zato je v magistrskem delu veliko pozornosti namenjeno tudi opisu samega postopka razdelitve premoženja in vprašanju varstva dolžnikovega zakonca. V praksi se problemi najpogosteje pojavijo pri izvršbi na nepremičnine. Do njih pride v primeru nepravilnih vpisov, in sicer predvsem, kadar je v zemljiško knjigo namesto skupne lastnine zakoncev, vpisana izključna lastnina le enega od zakoncev. Magistrsko delo zato rešuje vprašanje komu od obeh, torej ali upniku ali nevpisanemu zakoncu, je v takih primerih potrebno dati prednost. Pri tem pa so razčlenjene tudi možnosti in pravni instituti, ki jih ima na voljo dolžnikov zakonec, ko mu zakon priznava položaj tretjega. V magistrskem delu so na kratko predstavljene tudi prednosti in slabosti ter sam razvoj relevantnih institutov. Delo pa se dotika tudi vprašanja morebitnega izigravanja upnika s strani dolžnika in njegovega zakonca. Poudarek magistrskega dela pa je predvsem na varstvu upnikov in obsežni analizi vseh možnosti, ki jih imajo, da bi lahko uspešno izterjali svojo terjatev. Pri tem so obravnavani tako instituti izvršilnega postopka kot tudi instituti obligacijskega prava. Na kratko pa je predstavljen tudi njihov razvoj in argumentiran vpliv, ki ga imajo na sam postopek izvršbe.
Ključne besede: premoženjski režim zakoncev, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, izvršba na skupno premoženje, nedopustnost izvršbe, razdelitev skupnega premoženja, določitev dolžnikovega deleža, varstvo dolžnikovega zakonca, varstvo nevpisanega zakonca, izigravanje upnikov, varstvo upnikov, informativni seznam dolžnikovega premoženja.
Objavljeno: 18.06.2020; Ogledov: 353; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (760,39 KB)

2.
IZROČILNA POGODBA NEKOČ IN DANES
Nuša Vrbnjak, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izpostavili način prehoda premoženja za življenja, pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja, ki ji skrajšano rečemo kar izročilna pogodba. Gre za stari pravni institut, s katerim so po navadi na kmetih izročali kmetije mlajšim generacijam oziroma določenemu potomcu, ki je kot lastnik in gospodar nadaljeval z delom na kmetiji. Bistvo je v izročitvi premoženja, ki pa večkrat vsebuje določene zgovore – preužitek, s katerim si izročevalec zagotovi dostojen preostanek življenja. Prejemnik, ki je prejel vredno premoženje, je dolžan za prejeto tudi nekaj storiti, dati, zagotoviti, se nekako oddolžiti za to, kar mu je nekdo (izročevalec) dal. Če se prejemnik dogovorjenega ne drži, lahko pride do razveze izročilne pogodbe, za kar pa morajo obstajati tehtni razlogi. Seveda izročilne pogodbe poznamo še danes. Zaradi najdenih primerkov izročilnih pogodb v domačem arhivu, se nam je zdelo zanimivo, da jih predstavimo v diplomski nalogi ter s tem prispevamo k ohranitvi tradicije, takratnega jezika, načina življenja. Tako smo vključili izročilno pogodbo iz leta 1888, za katero še ni bil značilen izraz izročilna pogodba, temveč prepodajna pogodba. Glede izročitve iste kmetije sledi izročilna pogodba iz leta 1941 in nato še izročilna pogodba iz leta 2005. V diplomski nalogi smo predstavili njihovo vsebino in jih na podlagi zakonske ureditve na posameznih delih primerjali.
Ključne besede: Izročitev premoženja, razdelitev premoženja, užitek, izročevalec, prejemnik.
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 1649; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

3.
PRODAJA NA KRATKO KOT EDEN IZMED NAČINOV TRGOVANJA Z DELNICAMI
Ambrož Brezovar, 2014, diplomsko delo

Opis: Delnica je vrednostni papir, s katerim je mogoče trgovati na različne načine. Manj poznan način trgovanja, predvsem v Sloveniji, je trgovanje z delnicami na kratko (ang. short selling). V diplomskem delu je najprej predstavljen pojem delnice, nato vrste delnic in način trgovanja z njimi. Glavna tema diplomske naloge je prodaja delnic na kratko. Obravnavan je pojem prodaje na kratko ter razvoj tega instituta skozi čas. Nato je podrobno pojasnjen potek prodaje na kratko in vpliv prodaje na kratko na finančne trge. Opravljena je tudi primerjava z osnovnim načinom trgovanja z delnicami (ang. going long). Za lažje razumevanje je short selling z delnicami predstavljan še na primeru. V nalogi so opredeljena tudi pravna razmerja pri prodaji na kratko, vpliv prodaje na kratko na korporacijske pravice delničarjev in vpliv razdelitve ter združitve »shortanih« delnic na prodajalca na kratko. Naloga predstavlja tudi pravno ureditev prodaje na kratko v Evropski uniji, Avstraliji in v Sloveniji. Pravna ureditev prodaje na kratko v Sloveniji je predstavljena kot de lege lata in de lege ferenda.
Ključne besede: Prodaja na kratko, delnice, vrednostni papirji, finančni instrumenti, finančni trgi, borza vrednostnih papirjev, pravna razmerja, korporacijske pravice, razdelitev in združitev delnice, pravna ureditev, Evropska unija, Avstralija, Slovenija.
Objavljeno: 07.05.2014; Ogledov: 1861; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (1008,20 KB)

4.
TRGOVANJE Z EMISIJSKIMI KUPONI V SLOVENSKIH PODJETJIH
Sandi Peršuh, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju je obravnavano trgovanje z emisijskimi kuponi. V prvem delu smo se osredotočili na začetke trgovanja in vzpostavitev evropske sheme za trgovanja z emisijskimi kuponi. Predstavili smo vsa tri trgovalna obdobja in količino emisijskih kuponov, ki jih lahko porabimo v določenem obdobju. Sledil je opis gibanja cen emisijskih kuponov in vzroki za nihanje. V drugem delu smo se osredotočili na Slovenijo, pokazali kako je v Sloveniji potekala določitev količine emisijskih kuponov in kako so jih potem razdelili na sektorje in vse do končnih naprav. Na koncu smo predstavili še pet slovenskih podjetij in pokazali njihovo trgovanje in porabo emisijskih kuponov. Predstavili smo naslednja slovenska podjetja Talum, Krka, Cinkarna, Termoelektrarna Šoštanj in Termoelektrarna - toplarna Ljubljana. Prve tri predstavljajo sektor industrija, zadnji dve pa energetiko. Emisije Co2 so se od vzpostavitve sheme in do 2010 znižale na celotnem območju za 12,6% samo v Sloveniji za 6,7%.
Ključne besede: emisijski kuponi, trgovanje z emisijami, cena emisijskih kuponov, razdelitev kuponov
Objavljeno: 19.12.2012; Ogledov: 3591; Prenosov: 487
.pdf Celotno besedilo (452,53 KB)

5.
PRISILNA PORAVNAVA IN STEČAJNI POSTOPEK S PRAVNEGA IN RAČUNOVODSKEGA VIDIKA V SLOVENIJI TER PRIMERJAVA Z AVSTRIJO
Rene Šrumpf, 2012, diplomsko delo

Opis: Postopek prisilne poravnave in stečajni postopek lahko nastopita, ko dolžnik postane plačilno nesposoben ali prezadolžen. Oba postopka imata svoj specifičen potek ter nosita tudi različne posledice, slabosti in prednosti. Tako je postopek prisilne poravnave hitrejši, stroškovno ugodnejši in ohranja delovanje družbe, medtem ko pa stečajni postopek pomeni dokončno prenehanje obstoja družbe. Dolžnik predlaga postopek prisilne poravnave zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, s katerim bi rad izboljšal svoje finančno stanje in nadaljeval s poslovanjem oziroma se izognil morebitnem stečajnem postopku. Stečajni postopek pa predlagajo predvsem upniki, ko ugotovijo za dolžnikovo insolventnost in je njihovo poplačilo terjatev ogroženo. O tem, kateri postopek je pri dolžniku primernejši, odločajo upniki glede na ugodnejšo poplačilo njihovih terjatev. Postopek prisilne poravnave nastopi le, če upniki glasujejo za sprejetje prisilne poravnave. Po slovenski zakonodaji je to vsaj 60 % vseh upnikov z glasovalno pravico, ki je ponderirana glede na razrede njihovih terjatev, po avstrijski pa vsaj 50 % upnikov z glasovalno pravico, katerih skupni znesek prijavljenih terjatev presega ¾ zneska celotnih terjatev upnikov z glasovalno pravico prisotnih na obravnavi. Glasovalnih pravic nimajo upniki z izločitvenimi in ločitvenimi pravicami ter upniki s prednostnimi terjatvami. Če ne pride do sprejetja predlagane prisilne poravnave, se takoj začne stečajni postopek, v Avstriji pa le, če tako odloči sodišče. Poplačilo upnikov pri postopku prisilne poravnave se vrednostno in časovno izvede, kot je zastavljeno v načrtu o finančnem prestrukturiranju. Če ne pride do ustreznega poplačila terjatev, se prisilna poravnava razveljavi. Pri stečajnem postopku pa se poplačilo upnikov izvede z razdelitvijo stečajne mase. Razdelitev temelji na razredih prijavljenih terjatev upnikov. Pomeni, da so najprej poplačani ločitveni upniki, nato upniki s prednostnimi terjatvami ter na koncu upniki z navadnimi in podrejenimi terjatvami.
Ključne besede:  insolvetnost,  postopek prisilne poravnave,  stečajni postopek,  dolžnik,  upnik/upniki,  družba,  plačilna nesposobnost,  prezadolženost,  finančno prestrukturiranje,  terjatve,  poplačilo/poravnava,  sprejetje  zakonodaja,  glasovalna pravica,  obravnava na sodišču,  izločitvena pravica,  ločitvena pravica,  prednostne terjatve,  razdelitev,  stečajna masa.
Objavljeno: 07.12.2012; Ogledov: 4940; Prenosov: 600
.pdf Celotno besedilo (498,11 KB)

6.
7.
8.
RAZDELITEV PREMOŽENJA OB USTANOVITVI NOVE OBČINE
Tanja Karla Jeglič, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je prikaz izvrševanja ustavno zagotovljene pravice do lokalne samouprave. Opazovanje njenega razvoja skozi prizmo časa in prostora pove, da pravica do lokalne samouprave ni bila in ni tako samoumevna, kot jo dojemamo danes in tu. Danes in tu je predmet predpisov Evropske unije, demokratično razvite države pa ji namenjajo mesto v svojih najvišjih pravnih aktih. Temeljno in osrednje načelo lokalne samouprave je načelo subsidiarnosti, ki postavlja posameznika v sam center družbe. Ni pa načelo subsidiarnosti le načelo lokalne samouprave, ampak se odraža na vseh ravneh današnje Evrope. Dati pravico posameznikom, da se na podlagi zakona lahko odločijo, da bodo zadeve, ki se jih dotikajo, reševali v okviru takšne lokalne skupnosti, ki bo njihove interese pri zadovoljevanju potreb kar najbolje zastopala, je pokazatelj demokratičnosti in decentralizacije neke družbe. Izvrševanje pravice do lokalne samouprave se praktično odraža v ustanavljanju lokalnih skupnosti, pri nas so to občine, kot njihova temeljna oblika. V skladu z načelom subsidiarnosti se v praksi dogajajo tudi teritorialne spremembe obstoječih občin. Nove občine se ustanavljajo z zadostitvijo zakonsko določenih razlogov in pogojev, med katerimi je na prvem mestu odločitev lokalne skupnosti. Ena izmed posledic ustanovitve nove občine pa je tudi razdelitev premoženja med preostankom prejšnje občine in novonastalo občino. Zakon določa načine in kriterije razdelitve. Sporazumno kot primaren način razdelitve premoženja in zakonsko, če v predpisanih rokih ni opravljena sporazumna razdelitev premoženja. Opis praktičnih primerov kaže, da so ravno s tem običajno največje težave pri oblikovanju nove občine, ker se vpletene občine ne morejo dogovoriti in skupnega premoženja razdeliti sporazumno. V primerih, ki jih bom posebej izpostavila, se je pri prvem vpletenim občinam uspelo dogovoriti o razdelitvi skupnega premoženja, v drugem primeru pa do sporazumne razdelitve ni prišlo, zato sta vpleteni občini enostransko določili (deklarirali) svoje premoženje, po principih, ki jih določa zakon. Ali je bilo to vsebinsko pravilno, bo pokazal čas.
Ključne besede: lokalna samouprava, lokalna skupnost, načelo subsidiarnosti, ustanovitev občine, premoženje, sporazumna razdelitev premoženja, zakonska razdelitev premoženja
Objavljeno: 07.06.2011; Ogledov: 1812; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (433,32 KB)

9.
POMEN IN POSTOPEK STATUSNIH PREOBLIKOVANJ Z DELITVIJO IN IZČLENITVIJO
Nataša Hergamas, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnjih ekonomskih razmerah se pojavlja veliko razlogov, zaradi katerih se družbe odločajo za statusna preoblikovanja. Zakonodajalec je zato oblikoval posebna pravila, ki ne le zagotavljajo zaščito interesov imetnikov deležev in upnikov, temveč tudi pravila, ki družbam omogočajo preprosto, hitro in celovito spreminjanje premoženjske strukture ter s tem lažje doseganje njihovih interesov. Pravila, ki to omogočajo, so pravila za statusna preoblikovanja. Zakonska ureditev pa ni bila lahka, saj je morala zagotoviti kompromis različnih interesov: voljo večinskih imetnikov deležev po preoblikovanju, interesa upnikov, da bo družba tudi po preoblikovanju izpolnila vsebino njihovih terjatev, ter interesa manjšinskih imetnikov deležev, da se njihov premoženjsko-upravljavski položaj ne spremeni, oziroma da se vsaj ne poslabša. Za problematiko statusnih preoblikovanj smo se odločili zato, ker se zaradi aktualnih ekonomskih razmer vedno več gospodarskih družb odloča za podjetniška prestrukturiranja in s tem spremembo premoženjske strukture. Pravila podjetniškega prestrukturiranja pa so odlična rešitev za vse, ki se želijo preoblikovati, brez da bi morali prej likvidirati družbo in jo na novo ustanoviti, pod pogoji, ki ustrezajo njihovim interesom. Prav tako pa pravila varujejo interese imetnikov deležev in upnikov, ki zaradi tega ne ovirajo postopka delitve.
Ključne besede: Statusna preoblikovanja, delitev, razdelitev, oddelitev, izčlenitev, univerzalno pravno nasledstvo, prenos premoženja, imetniki deležev, upniki, davčno nevtralno obravnavanje.
Objavljeno: 05.11.2010; Ogledov: 2577; Prenosov: 699
.pdf Celotno besedilo (613,66 KB)

10.
ADAPTIVNA KLASIFIKACIJA S KOHONENOVO NEVRONSKO MREŽO
Marko Brakus, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo predstavili Kohonenovo nevronsko mrežo in preučili njeno strukturo, učenje z algoritmom SOM, parametre in uporabo predvsem pri klasifikaciji. Kohonenova nevronska mreža je ena od najpopularnejših zaradi svojih širokih lastnosti. Predvsem jo uporabljajo pri preučevanju in vizualizaciji podatkov. Razložili bomo strukturo, učenje in parametre Kohonenove nevronske mreže in tudi način, s katerim algoritem SOM neznane podatke razdeli v gruče in izgradi klasifikator. Opisali bomo tudi testno programsko opremo.
Ključne besede: Kohonen, SOM, klasifikacija, razdelitev v gruče, nevronske mreže
Objavljeno: 02.02.2010; Ogledov: 1524; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (4,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici