| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravice potnika v železniškem prometu za primer zamude in odpovedi prevoza
Matic Jan Gradišnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Dinamični način življenja sili ljudi, da tekom svojega življenja posegajo po različnih prevoznih sredstvih. Najbolj razširjen je verjetno cestni promet, vendar je želja Evropske unije bila, da bi ljudje začeli posegati več po železniških storitvah. Zato je bil železniški prevoz deležen številnih zakonodajnih aktov Evropske unije, s katerimi so želeli posodobiti storitve in zagotoviti večjo varstvo potnikov v železniškem prometu, kadar pride do nevšečnosti kot so zamuda ali odpoved prevoza. Temeljni pravni akt, ki ureja pravice potnikov v železniškem prometu, je Uredba (ES) št. 1371/2007 o pravicah in obveznostih potnikov v železniškem prometu (v nadaljevanju: Uredba). Uredba za razliko od Zakona o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (v nadaljevanju: ZPPŽP) potniku nudi večjo varstvo v primeru zamude ali odpovedi. ZPPŽP predvideva v primeru zamude ali odpovedi samo nadomestni prevoz do namembne ali odhodne postaje ali sorazmerno vrnitev prevoznine. Uredba pa je zadevo uredila bolj kompleksno in potniku zagotavlja pravico do povračila in preusmeritve, pravico do nadomestila cene vozovnice in pravico do pomoči in odškodnino. Potrebno je upoštevati, da te pravice, ki mu jih zagotavlja Uredba, lahko potnik uveljavlja samo, če je zamuda daljša kot 60 minut. Uredba vzpostavlja strožjo obliko odgovornosti za škodo, saj ugotovimo, da gre za objektivno odgovornost. Za vse ostale oblike škode, ki se pojavijo zaradi zamude ali odpovedi, Uredba napotuje na nacionalno pravo, ki vzpostavlja subjektivno odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom. ZPPŽP določa, da se povrne vsa škoda, ki jo je potnik dokazal, da jo je imel zaradi zamude ali odpovedi prevoza.
Ključne besede: prevoz potnikov, železniški prevoz, zamuda prevoza, odpoved prevoza, pravice potnikov, odškodninska odgovornost prevoznika, razbremenitev odškodninske odgovornosti, Uredba (ES) št. 1371/2007.
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 407; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (362,49 KB)

2.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ČLANOV NADZORNEGA SVETA BANK
Uroš Hrastovec, 2015, magistrsko delo

Opis: Nadzorni svet je organ v gospodarski družbi, katerega temeljna naloga je nadzor nad poslovanjem družbe. Poleg osnovne funkcije ima nadzorni svet tudi druge pristojnosti, in sicer: imenovanje in odpoklic uprave, soglasje k določenim poslom, pristojnosti v zvezi s sprejemanjem letnega poročila, itd. Nadzorni svet sestavljajo njegovi člani, ki morajo svoje obveznosti izpolnjevati s potrebno skrbnostjo. V primeru, da družbi nastane škoda, ki je posledica napačnih odločitev članov nadzornega sveta, le-ti odškodninsko odgovarjajo družbi za škodo, razen če dokažejo, da so svoje obveznosti izpolnjevali s potrebno skrbnostjo. Banke so gospodarske družbe, ki imajo zaradi svoje dejavnosti na trgu poseben gospodarski pomen. Pravna ureditev bank je tako nekoliko drugačna kot pravna ureditev ostalih gospodarskih subjektov. To velja tudi za ureditev položaja nadzornega sveta v bankah, kar se kaže predvsem v njegovih specifičnih pristojnostih. S tem pa so povezane tudi dodatne zadolžitve članov nadzornega sveta. Tudi člani nadzornega sveta bank odškodninsko odgovarjajo banki za škodo, ki je nastala kot posledica njihovih napačnih odločitev, pri tem pa se zaradi specifičnih nalog in zahtevanih dodatnih znanj težje razbremenijo odgovornosti. V magistrskem delu bodo podrobno opisane pristojnosti nadzornega sveta v bankah ter obveznosti posameznih članov, katere izhajajo iz teh pristojnosti. Glede na to, da je za ugotovitev odškodninske odgovornosti posameznega člana pomembna stopnja skrbnosti, ki se pri izpolnjevanju obveznosti od njega zahteva, bo poseben poudarek tudi na opredelitvi zahtevane skrbnosti ter s tem povezane razbremenitve odgovornosti. Poleg tega bodo predstavljene predpostavke odškodninske odgovornosti ter način njihovega dokazovanja ter oblike zavarovanja odškodninske odgovornosti.
Ključne besede: nadzorni svet, bančni sektor, odškodninska odgovornost članov, zahtevana skrbnost, razbremenitev odškodninske odgovornosti, uveljavljane odškodninskih zahtevkov, zavarovanje odgovornosti
Objavljeno: 12.04.2016; Ogledov: 1880; Prenosov: 257
.pdf Celotno besedilo (760,12 KB)

3.
EKSKULPACIJA POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI PO OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU IN DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Klemen Drnovšek, 2014, diplomsko delo

Opis: Poslovna odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki izvira iz pogodbenega razmerja in je posledica nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti. Kljub strogi zakonski ureditvi odgovornost dolžnika ni absolutna, saj se dolžnik odškodninske odgovornosti lahko razbremeni. Dolžnik nosi dokazno breme razbremenitve in mora dokazati obstoj zakonsko predpisanih ekskulpacijskih okoliščin. Ekskulpacija poslovne odškodninske odgovornosti je v OZ drugače urejena kot v CISG. Po 240. členu OZ je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Dikcija člena ne vsebuje pogoja nepredvidljivosti in zunanjosti okoliščin, kar je zabrisalo ločnico med objektivno in subjektivno odgovornostjo. Slovenska pravna doktrina ne daje enoznačnega odgovora glede pravne narave poslovne odškodninske odgovornosti, vendar lahko kljub precejšnjim razhajanjem v pravni teoriji ugotovimo, da kvalifikacija odgovornosti ni tako pomembna in v sodni praksi nima bistvenega pomena. Na drugi strani pa CISG na podlagi 79. člena CISG predpisuje objektivno odgovornost. Dolžnik tako ni odgovoren za neizpolnitev, le če dokaže, da je do neizpolnitve prišlo zaradi ovire, ki je bila izven njegove kontrole, in da od njega ni bilo primerno pričakovati, da pri sklenitvi pogodbe upošteva ovire, se jim izogne ali pa premosti takšno oviro in njene posledice. CISG, ki se uporablja zgolj za sklepanje mednarodnih gospodarskih pogodb tako predpisuje strožjo obliko odgovornosti, saj razbremenitev dolžnika omogoča le v primerih, kadar je do neizpolnitve prišlo zaradi nepredvidljivih okoliščin in kadar te izhajajo izven dolžnikove sfere kontrole.
Ključne besede: odgovornost za kršitev pogodbe, neizpolnitev, razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, ekskulpacija, subjektivna pravna narava, objektivna pravna narava, Dunajska konvencija – CISG, 79. čl. CISG, 80. čl. CISG.
Objavljeno: 07.10.2014; Ogledov: 3537; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (659,80 KB)

4.
RAZBREMENILNI RAZLOGI POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI
Mitja Robin, 2013, diplomsko delo

Opis: Institut razbremenilnih razlogov poslovne odškodninske odgovornosti je v slovenski pravni teoriji deležen številnih, precej različnih razlag. Določba 240. člena Obligacijskega zakonika (OZ) določa, da je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Na podlagi te določbe so različni avtorji opredelili poslovno odškodninsko odgovornost v slovenskem pravu tako za krivdno oz. subjektivno kot za objektivno odgovornost. Avtorji, ki se zavzemajo za koncepcijo krivdne odgovornosti, to utemeljujejo z dejstvom, da zakon ne določa, da bi se dolžnik lahko razbremenil zgolj zaradi zunanjih okoliščin, tako kot je določeno pri razbremenitvi objektivne odgovornosti, temveč lahko pridejo v poštev tudi notranje okoliščine. Bistveno je obvladovanje okoliščin, ki lahko preprečijo pravilno izpolnitev pogodbe in ne njihov izvor. Se pa mnenja posameznih avtorjev razlikujejo po načinu presoje ravnanja dolžnika glede obvladovanja škodljivih okoliščin. Nekateri menijo, da mora dolžnik ravnati kot dober gospodar, kar pomeni z ustrezno skrbnostjo, ki se presoja po abstraktnih merilih, medtem ko drugi izhajajo iz zmožnosti in prizadevanj konkretnega zavezanca, in ne po abstraktnem merilu. Novejša teorija se sicer bolj nagiba k objektivni odgovornosti, utemeljeno na razmejitvi med notranjimi in zunanjimi tveganji (riziki). Notranja tveganja so tista, ki izvirajo iz notranje sfere dolžnika in jih ta lahko obvladuje oziroma jih mora obvladati, zunanja tveganja pa so tista, ki so zunaj sfere pravnega subjekta in jih ta ne more oziroma jih ni dolžan obvladati. Dolžnik se lahko razbremeni poslovne odškodninske odgovornosti le zaradi razlogov, ki so zunaj njegove sfere, medtem ko za vzroke iz notranje sfere odgovarja, tudi če jih ne more vedno preprečiti. Pregled novejše sodne prakse je pokazal, da takšni razlagi (vsaj glede profesionalnih oseb) sledijo tudi sodišča. Diplomsko delo zaključujem s sklepom da je opredelitev poslovne odškodninske odgovornosti bodisi kot subjektivne bodisi kot objektivne pretežno irelevantna, zaradi očitnega razlikovanja od določb OZ, na katerih se sicer utemeljujeta subjektivna in objektivna (neposlovna) odškodninska odgovornost, in tudi zaradi tega, ker bo končni rezultat v večini primerov enak ne glede na koncepcijo. Teoretično sicer lahko dolžnika razbremenijo odgovornosti tudi okoliščine iz notranje sfere, toda v takem primeru bo razbremenitev odgovornosti precej težja. Za profesionalne osebe domala nemogoča. Zakon kot odločilno dejstvo ne navaja izvora škodljivih okoliščin ampak dolžnikovo obvladovanje teh okoliščin (preprečiti, odvrniti, izogniti). Menim, da moramo dolžnikovo aktivno ravnanje glede obvladovanja presojati po abstraktnih merilih – standardu dobrega gospodarja za laike in standardu dobrega strokovnjaka za profesionalne osebe. Od slednjih se zahteva večja skrbnost ravnanja kot od laikov, zato bo že sicer težka razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, v njihovem primeru še otežena in dejansko nemogoča zaradi notranjih okoliščin. Ob takšni razlagi menim, da je nepomembna opredelitev poslovne odškodninske odgovornosti kot subjektivne ali objektivne.
Ključne besede: poslovna odškodninska odgovornost, razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti, ekskulpacija, kršitev pogodbe, subjektivna odgovornost, objektivna odgovornost
Objavljeno: 13.09.2013; Ogledov: 2643; Prenosov: 558
.pdf Celotno besedilo (744,47 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici