1. Hidrotermično recikliranje volnenih tekstilnih odpadkov : magistrsko deloUrška Vtič, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo odpadno barvno in brezbarvno volno hidrotermično reciklirali in s tem želeli pridobiti čimvišje izkoristke in molekulske mase nastalih keratinskih produktov. Prav tako pa je bil naš namen, da bi z različnimi tehnikami uspešno razbarvali barvne volnene odpadke.
Izolacija keratina iz volnenih tekstilnih odpadkov s podkritično vodo je tako potekala pri temperaturi 180 in 200 °C ter reakcijskem času 10, 30 in 50 minut, kot material pa je bila uporabljena modra, oranžna in brezbarvna volna. Rezultati so pokazali, da je bil najvišji izkoristek (84,55 %) keratina dosežen v primeru modre volne pri pogojih 200 °C in 50 minut. Najnižji izkoristek keratina (19,38 %) pa smo dosegli v primeru oranžne volne pri 180 °C ter 10 minut.
Pridobljene keratinske produkte smo ustrezno okarakterizirali s FTIR-ATR spektroskopijo ter jim s pomočjo SDS-PAGE elektroforeze določili molekulske mase, ki so v vseh primerih znašale med 3,5 in 15 kDa. Tekom razgradnje v podkritični vodi smo sicer ugotovili, da so barvila iz odpadne barvne volne še vedno prisotna v reakcijski mešanici, a niso bistveno vplivala na lastnosti keratinskega produkta.
Tako smo v nadaljevanju barvne volnene odpadke poskušali razbarvati še z uporabo nadkritičnega CO2. Pri tem se je odstranilo le 9,6 % oranžnega barvila in samo 4,8 % modrega barvila. Volno smo poskusili razbarvati še s pomočjo ocetne kisline, vodikovega peroksida, amonijevega persulfata in 0,4 % natrijevega hipoklorita. Pri hidrolizi z ocetno kislino smo ugotovili, da je razbarvanje odvisno od količine dodane kisline, saj se je največ barvila (11,74 %) odstranilo v primeru dodatka 4 mL ocetne kisline (k 40 mL vode v reaktorju), kjer pa smo že opazili začetno razgradnjo materiala v keratinske produkte.
Vidno razbarvanje odpadne modre in oranžne volne pa smo dosegli z dodatkom vodikovega peroksida in amonijevega persulfata, a smo v nadaljevanju prav tako ugotovili, da je tekom razbarvanja prišlo do deformacije materiala.
Ključne besede: odpadna volna, keratin, razbarvanje, elektroforeza, FTIR-ATR spektroskopija, podkritična voda, nadkritični CO2
Objavljeno v DKUM: 14.09.2023; Ogledov: 487; Prenosov: 47
 Celotno besedilo (6,32 MB) |
2. |
3. Uporaba naprednih oksidacijskih postopkov za razbarvanje odpadnih voda : diplomsko deloNejc Lebar, 2019, diplomsko delo Opis: Industrija je največji porabnik vode in hkrati največji proizvajalec odpadnih vod. Odpadne vode iz industrije vsebujejo kompleksne snovi, ki jih v konvencionalnih čistilnih napravah ni mogoče odstraniti. Za potrebe odstranjevanja takšnih snovi se razvijajo naprednejši postopki čiščenja.
V diplomski nalogi smo se osredotočili na čiščenje obarvanih odpadnih vod v tekstilni industriji. Za razbarvanje teh smo uporabili napredni oksidacijski postopek (AOP) H_2 O_2/UV. Izbrali smo tri barvila, ki se pogosto uporabljajo v tekstilni industriji, in sicer C. I. Acid Red 374, C. I. Reactive Black 5 in C. I. Direct Red 80. Proučili smo vpliv moči UV-sevanja na samo hitrost in učinkovitost razgradnje barvil ter spremljali spremembe parametrov onesnaženja.
Ključne besede: napredni oksidacijski postopek, vodikov peroksid, razbarvanje, C. I. Acid Red 374, C. I. Reactive Black 5, C. I. Direct Red 80
Objavljeno v DKUM: 06.05.2019; Ogledov: 1157; Prenosov: 108
Celotno besedilo (2,41 MB) |
4. Možna rešitev čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije : evropski projekt ADOPBIOAlenka Majcen Le Marechal, Darinka Brodnjak-Vončina, Darko Golob, Nina Novak, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Odpadne vode iz tekstilne industrije, ki nastajajo pri plemenitenju tekstilnih materialov, so zaradi svoje obarvanosti in heterogene sestave tako estetski kot tudi ekološki problem. V članku je opisan evropski projekt ADOPBIO, ki ponuja alternativno rešitev čiščenja teh odpadnih voda. Namen projekta ADOPBIO je razviti in ponuditi rešitev čiščenja in recikliranja odpadne vode iz tekstilne plemenitilne industrije. Cilj projekta je razviti metodo, ki zagotavlja popolno razbarvanje in 75-odstotno recikliranje odpadne vode iz plemenitilnic. ADOPBIO združuje dve najboljši razpoložljivi tehniki za čiščenje odpadne vode: tehniko AOP z bioflotacijo. Ta kombinacija metod čiščenja odpadnih voda iz tekstilne industrije do začetka projekta še ni bila preizkušena. Vloga Oddelka za tekstilne materiale in oblikovanje pri tem projektu je bila raziskati in proučiti možnost razbarvanja odpadnih voda iz dveh sodelujočih tekstilnih podjetij z naprednima oksidacijskima postopkoma: s postopkom, pri katerem aktiviramo $H_2O_2$ termično ob prisotnosti katalizatorja, in s postopkom, kjer aktiviramo $H_2O_2$ z UV žarki. Z obdelavo termo/$H_2O_2$/katalizator, ki ji je sledila obdelava UV/$H_2O_2$, smo za odpadne vode iz podjetja TSP v povprečju dosegli 70-odstotno razbarvanje, za odpadne vode iz podjetja Blondel pa 87-odstotno razbarvanje.
Ključne besede: tekstilna industrija, odpadne vode, čiščenje odpadnih vod, razbarvanje, recikliranje, napredni oksidacijski postopki, bioflotacija, regulacijska programska oprema, umetne nevronske mreže, Plackett-Burmanov eksperimentalni načrt
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 2688; Prenosov: 150
Celotno besedilo (1,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. PRIMERJAVA USPEŠNOSTI RAZBARVANJA ODPADNE VODE Z OKSIDACIJSKIM IN REDUKCIJSKIM POSTOPKOMValentina Jelen, 2013, magistrsko delo Opis: Eksperimentalno delo je razdeljeno na tri večja poglavja, in sicer na razbarvanje odpadne vode po laboratorijskem barvanju, razbarvanje odpadne vode po industrijskem barvanju in ugotavljanje uspešnosti barvanja z očiščeno odpadno vodo.
Zbrano vodo po barvanju smo obdelali po dveh postopkih, in sicer z naprednim oksidacijskim postopkom in z redukcijskim sredstvom Lorinol ter primerjali rezultate. Nato smo z očiščeno odpadno vodo po naprednem oksidacijskem postopku barvali bombažno tkanino z istimi barvili.
Ključne besede: tekstilne odpadne vode, reaktivna barvila, absorbanca, razbarvanje odpadne vode, napredni oksidacijski H2O2/UV postopek (AOP), redukcijsko sredstvo, ekološki parametri, barvna metrika
Objavljeno v DKUM: 05.09.2013; Ogledov: 1970; Prenosov: 168
Celotno besedilo (2,77 MB) |
6. PONOVNA UPORABA OBDELANE ODPADNE VODE V PROCESU BARVANJARamona Irgolič, 2013, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri je odpadna voda iz tekstilne tovarne Svilanit primerna za ponovno uporabo v procesu barvanja potem, ko smo jo obdelali z naprednim oksidacijskim postopkom (AOP). Eksperimentalno delo smo razdelili v dva sklopa. V prvem smo se osredotočili na študij učinkovitosti razbarvanja šestih obarvanih industrijskih odpadnih vod z naprednim oksidacijskim UV/H2O2 postopkom. V drugem sklopu smo se posvetili možnosti ponovne uporabe očiščene vode v procesu barvanja, kar smo preverjali z ugotavljanjem kvalitete obarvanega tekstilnega materiala s pomočjo barvne metrike.
Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da smo z UV/H2O2 postopkom dosegli zelo dobre rezultate znižanja absorbance in celotnega organskega ogljika (TOC), ko smo obdelavali odpadne vode z nizko začetno absorbanco in prevodnostjo. Pri bolj koncentriranih odpadnih vodah z visoko začetno absorbanco in prevodnostjo bi bilo potrebno UV/H2O2 postopek kombinirati z drugimi tehnologijami čiščenja kot so membranske filtracije: ultrafiltracija (UF), mikrofiltracija (MF) ali reverzna ozmoza (RO). Na ta način predvidevamo, da bi lahko znižali TOC do stopnje, ko bi bila voda primerna za ponovno uporabo. Zaključimo lahko, da so le nekateri izpusti odpadne vode tovarne Svilanit, obdelane z AOP, primerni za ponovno uporabo v procesu barvanja, druge bi bilo potrebno očistiti z dodatnimi metodami ali jih uporabiti pri postopku izpiranja ali pranja.
Ključne besede: tekstilna odpadna voda, razbarvanje, UV/H2O2 postopek, vodikov peroksid, ekološki parametri, absorbanca, recikliranje, ponovna uporaba obdelane odpadne vode, barvanje, barvna metrika.
Objavljeno v DKUM: 19.06.2013; Ogledov: 2654; Prenosov: 312
Celotno besedilo (11,55 MB) |
7. RAZBARVANJE TEKSTILNIH ODPADNIH VOD Z NAPREDNIMI OKSIDACIJSKIMI POSTOPKI Z NAMENOM PONOVNE UPORABE VODE V PROCESIH TEKSTILNEGA PLEMENITENJATamara Anželak, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bilo raziskati vpliv razbarvanja tekstilnih odpadnih voda z naprednim oksidacijskim postopkom z namenom ponovne uporabe vode v procesih tekstilnega plemenitenja. Razbarvanje tekstilne odpadne vode sem izvedla po oksidacijski metodi H2O2/UV. Očiščenim vodam sem izmerila pH vrednost, prevodnost, absorbanco, TOC, KPK in motnost, izračunala pa sem tudi odstotek razbarvanja. Nato sem te očiščene vode uporabila za barvanje celulozne-bombažne tkanine. Barvanje sem izvedla po postopku izčrpavanja z reaktivnim barvilom. Po barvanju sem vodam ponovno izmerila KPK, obarvanim vzorcem pa sem s spektrofotometrom izmerila barvne vrednosti in izračunala barvne razlike glede na vzorec, obarvan po isti recepturi in postopku v destilirani vodi.
Ključne besede: odpadne vode, razbarvanje, oksidacijski postopki čiščenja, barvanje, reaktivna barvila
Objavljeno v DKUM: 13.05.2013; Ogledov: 1928; Prenosov: 185
Celotno besedilo (1,71 MB) |
8. UPORABA EKSPERIMENTALNEGA NAČRTA PRI RAZBARVANJU ODPADNIH TEKSTILNIH VOD Z NAPREDNIM OKSIDACIJSKIM H2O2/UV POSTOPKOM Nina Gornik, 2010, diplomsko delo Opis: Voda kot ključni sestavni del okolja predstavlja življenjski prostor velikemu številu živali in rastlin. Prav tako je tudi sestavni del vsakega živega bitja, kateremu omogoča normalno delovanje. V odpadni vodi so prisotne snovi, ki lahko ogrožajo naravno ravnotežje, zato jih je potrebno iz nje odstraniti. Eden večjih onesnaževalcev vode je tekstilna industrija, saj so tekstilne odpadne vode trenutno najkompleksnejše med vsemi odpadnimi vodami, saj poleg barvil vsebujejo še različne dodatke, ki so potrebni za izvedbo določenega procesa. Da barvila ne ostanejo predolgo v okolju, jih je potrebno primerno obdelati. Za razbarvanje tekstilnih odpadnih vod se vedno pogosteje uporabljajo napredni oksidacijski postopki AOP (Advanced Oxidation Processes), ki temeljijo na radikalski oksidaciji onesnaževala, s težnjo k popolni mineralizaciji do okolju neškodljivih produktov ali do takšnih intermediatov, ki bi jih bilo nadalje možno obdelati v bioloških procesih. Vodikov peroksid (H2O2) je najpogosteje uporabljeno oksidacijsko sredstvo. Zaradi njegove stabilnosti ga je potrebno v čisti obliki ustrezno aktivirati. Glede na vrsto uporabljenega aktivatorja, poznamo več različnih oksidacijskih postopkov razbarvanja, med njimi je tudi aktivacija s pomočjo ultravijoličnih (UV) žarkov.
Po izdelavi eksperimentalnega načrta in obdelavi odpadne tekstilne vode, onesnažene z reaktivnim barvilom C. I. Reactive Blue 268, po zgoraj omenjenem postopku, smo določili najbolj optimalno koncentracijo vodikovega peroksida (H2O2), optimalen pH medija in optimalen čas trajanja izpostavljenosti UV svetlobi.
Ključne besede: odpadna tekstilna voda, napredni oksidacijski procesi, razbarvanje, reaktivna barvila, vodikov peroksid
Objavljeno v DKUM: 11.10.2010; Ogledov: 3237; Prenosov: 253
Celotno besedilo (1,69 MB) |
9. OZONIRANJE MODELNIH OBARVANIH VOD Z DOLOČEVANJEM RAZGRADNIH PRODUKTOV OKSAZINSKEGA BARVILAPolonca Lesjak, 2010, magistrsko delo Opis: Obarvane odpadne vode iz tekstilne industrije, so lahko zelo obremenjene z različnimi tipi barvil, imajo različne pH vrednosti, povišane KPK vrednosti in so visokih temperatur. S sodobnimi postopki (kemijsko-oksidacijskimi) lahko učinkovito razbarvamo takšne vrste odpadnih vod npr. obdelava z ozonom (O3) in vodikovim peroksidom.
Namen naloge je bil raziskati učinke oksidacijskih tehnologij, predvsem ozoniranja ter sledenje razgradnim produktom. V ta namen smo uporabili komercialna tekstilna barvila in sicer: direktno oksazinsko barvilo (C.I. Direct Blue 106), reaktivno antrakinonsko barvilo (C.I. Reactive Blue 49) in kislo azo barvilo (C.I. Acide Blue 193). Vsa tri barvila smo ozonirali, podrobneje pa smo preiskali in poskušali določiti razgradne produkte le direktnemu barvilu (C.I. Direct Blue 106) z oksazinsko kromoforno skupino, saj o tem tipu barvila literatura do sedaj še ne beleži objav o razgradnih produktih po postopku ozoniranja.
Eksperimentalno delo zajema preučevanje učinkov procesov razbarvanja na podlagi sprotnega spremljanja absorbance, vrednosti pH, prevodnosti in določitev optimalnih pogojev razbarvanja z ozonom. Prav tako delo zajema kompleksne analizne metode kot npr. UV/VIS spektrofotometrijo, IR spektroskopijo, spektrofotometrijo za določevanje ionov, IC kromatografijo in MS spektrometrijo v kombinaciji s tekočinsko kromatografijo LC-MS, za določevanje razgradnih produktov direktnega oksaziskega barvila po ozoniranju.
Rezultati magistrskega dela predstavljajo, da je izbran oksidacijski postopek učinkovit za razbarvanje takšnih tipov barvil, saj je razbarvano vodo potrebno le še nevtralizirati in je primerna za izpust v kanalne vode ali za ponovno uporabo v tehnoloških procesih. Tako bi pomembno vplivali na zmanjšanje porabe sveže pitne in tehnološke vode.
Ključne besede: ozoniranje, obarvane vode, C.I. Direct Blue 106, C.I. Reactive Blue 49, C.I. Acid Blue 193, oksazin, razbarvanje, razgradni produkti, UV/VIS, IR, RAMAN, HPIC, MS, LC-MS
Objavljeno v DKUM: 07.05.2010; Ogledov: 3483; Prenosov: 284
Celotno besedilo (6,66 MB) |
10. Razbarvanje reaktivnega barvila z vodikovim peroksidom, aktiviranim z UV žarki : diplomsko deloYness March Slokar, 1995, diplomsko delo Ključne besede: ekologija, razbarvanje, vodikov peroksid, UV žarki, odpadne vode, karcenogenost, toksičnost, reaktivna barvila
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 2416; Prenosov: 0 |
