| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
DRŽAVNE SPODBUDE ZA RAZVOJ TRGA TVEGANEGA KAPITALA V SLOVENIJI
Ines Štampar, 2009, diplomsko delo

Opis: Tvegani kapital predstavlja kapitalske vložke v zelo tvegane začetne in razširitvene faze razvoja podjetja, ki ne kotirajo na borzi, s strani zunanjih investitorjev, ki niso neposredno ustanovitelji podjetja. Kapitalski vložek ni dolžniški vir, ki bi ga podjetje moralo vrniti, temveč predstavlja osnovni ali dodatni lastniški vir, ki v primeru propada podjetja služi za poplačilo dolgov podjetja in ga investitor ne more zahtevati nazaj. S tem investitor prevzema riziko investiranja, za ta riziko pa zahteva ustrezno visok donos na vložek. Slovenija je v različnih primerjalnih analizah, glede poslovnega okolja za delovanje skladov tveganega kapitala, na repu evropskih držav. Državni zbor Republike Slovenije je za izboljšanje stanja na tem področju, septembra 2007 sprejel Zakon o družbah tveganega kapitala, ki omogoča uveljavitev davčnih olajšav v zvezi z naložbami tveganega kapitala, ki so bile uzakonjene v okviru reforme slovenskega davčnega sistema v letu 2006. Slovenija je s tem naredila prve pozitivne korake k razvoju trga tveganega kapitala. Tako na ponudbeni strani kot tudi na povpraševalni strani obstajajo potenciali, ki bi jih morala Slovenija še izkoristiti.
Ključne besede: tvegani kapital, lastniški kapital, skladi tveganega kapitala, poslovni angeli, semenski kapital, zagonski kapital, kapital za razširitev, obdavčitev naložb tveganega kapitala, javna družba tveganega kapitala
Objavljeno: 26.02.2010; Ogledov: 1805; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

2.
UPORABA SISTEMOV LMS V PEDAGOŠKI PRAKSI
Jaka Petrič, 2010, diplomsko delo

Opis: Portfelj se je pri nas v izobraževanju uveljavil kot mapa učenčevih izdelkov oz. dosežkov, vendar portfelj najbolje opišemo, če ga pojmujemo kot zbirko izbranih del njegovega lastnika, ki so nastali v nekem časovnem obdobju in so oprijemljivi dokaz njegovega napredka. Področja kjer se srečujemo z uporabo portfelja so različna. Kot smo že omenili, se z njim srečamo v času izobraževanja ali v obdobju iskanja zaposlitve. Velikokrat pa ga srečujemo v finančnem svetu, kjer služi kot predstavitev podjetja ali osebe. Oblika, v kateri je portfelj izdelan, je ne glede na to kakšne vrste je, v kakšne namene se uporablja in na čigavo pobudo, vedno enaka. Poznamo klasično obliko portfelja, ki je narejen v obliki vložne mape, v katero vstavljamo svoje dosežke in refleksije. Ker danes živimo v obdobju tehnološkega napredka in eksplozije informacijske tehnologije, je tudi portfelj doživel preobrazbo in njegova digitalna različica dominira nad papirno zaradi dodatnih možnosti, ki jih ponuja. Za urejanje in delo s portfelji poznamo veliko različnih načinov in orodij. Najosnovnejša delitev teh orodij je na tista, ki so namenjena posameznikom in so bolj preprosta, ter na tista, ki so namenjena uporabi znotraj ustanov in ponujajo več naprednih možnosti. Za posameznika izbira orodja ne igra neke ključne vloge, bolj pomembno je, da orodje obvlada. Na izbiro orodja, ki ga bo uporabljala neka ustanova pa vpliva veliko stvari in je potrebno pošteno razmisliti za katero rešitev se bodo odločili. Fakulteta na kateri študiram že uporablja izobraževalni informacijski sistem Moodle, zato sva z mentorjem sklenila, da bi bila najustreznejša rešitev v tem primeru, razširitev znotraj sistema samega. Prednosti razvoja razširitve znotraj poznanega sistema, je več. Najpomembnejša izmed njih je ta, da ga zaposleni in študenti že poznajo in uporabljajo. Kadar se odločimo za integracijo želene razširitve v obstoječi informacijski sistem je pomembno, da proučimo ali obstaja že podobna rešitev kot jo želimo sami. Ne sicer vedno, ampak včasih je enostavneje obstoječo rešitev proučiti in prilagoditi svojim potrebam kot začeti od začetka. Tudi, če rešitev ne obstaja je integracija v obstoječi sistem še vedno koristna in nam prihrani veliko programerskega moči, ker je mogoče ponovno uporabiti že obstoječe dele programske kode in zgrajene mehanizme. Lahko bi rekli, da je integracija v primeru obstoječega sistema nujna.
Ključne besede: pedagoška praksa, LMS sistem, Moodle, portfelj, elektronski portfelj, razširitev, modul
Objavljeno: 23.12.2010; Ogledov: 2034; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

3.
OBJEKTIVNA IDENTITETA MED OBTOŽBO IN SODBO V KAZENSKEM POSTOPKU
Andrej Frece, 2012, diplomsko delo

Opis: Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo pomeni, da se sodba lahko nanaša samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, t. j., da je lahko obtoženec s sodbo spoznan za krivega ali oproščen samo za dejanje, za katerega je obtožen. Po načelu akuzatornosti se kazenski postopek vodi na zahtevo in v okviru tožbenih navedb upravičenega tožilca, ki pa lahko obtožbo tudi po pravnomočnosti omejeno prilagodi spremenjenemu dejanskemu stanju, vendar po točno določenih pogojih, ki ne posegajo v obtoženčev pravni položaj in njegovo pravico do obrambe in poštenega sojenja. Nad vsem tem bdi sodišče, ki pa lahko samo tudi spreminja opis dejanja, vendar ne sme prekoračiti obtožbe, krati pa mora tudi popolnoma razrešiti predmet obtožbe. Stališča pravne stroke se ponekod razlikujejo v bistvenih elementih že v teoretičnih izhodiščih kazenskega postopka, predvsem glede dopustnosti modifikacije obtožbe. Z analizo pestre sodne prakse bom poskusil zlasti ugotoviti, kakšni so pogoji, teoretična izhodišča ter meje objektivne identitete med obtožbo in sodbo, nekaj besed pa namenil tudi obsegu in pravnim posledicam njene kršitve.
Ključne besede: obtožba, sodba, akuzatornost, identiteta, modifikacija, razširitev, prekoračitev, obramba
Objavljeno: 07.02.2012; Ogledov: 3833; Prenosov: 878
.pdf Celotno besedilo (485,64 KB)

4.
RAZŠIRJANJE FUNKCIONALNOSTI CELOVITE INFORMACIJSKE REŠITVE MS DYNAMICS NAV 2009
Davorin Pandel, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali problematiko prilagajanja celovite informacijske rešitve Microsoft Dynamics NAV 2009. Poleg teoretične opredelitve rešitev ERP in poslovnih procesov kot osrčja poslovanja sodobnih organizacij, je bil glavni cilj prikaz možnosti prilagajanja omenjene rešitve podjetja Microsoft specifičnim potrebam organizacij. Ugotovili smo, da v splošnem za to obstajata dva načina – nastavljanje parametrov in razširjanje obstoječih funkcionalnosti – ter da so med glavnimi kriteriji pri odločanju med njima dobre prakse. Za demonstracijo smo identificirali obstoječ poslovni proces, izdelali predlog izboljšav in razširitev tudi implementirali. Pokazali smo, da mora biti razširjanje obstoječih funkcionalnosti zelo dobro premišljeno, saj lahko sicer izgubimo pridobitve celovite informacijske rešitve.
Ključne besede: razširjanje celovitih informacijskih rešitev, kadrovski poslovni procesi, dobre prakse, analiza poslovnih procesov, razvoj razširitev, informacijska prenova, reinženiring poslovnih procesov, upravljanje človeškega kapitala
Objavljeno: 12.04.2012; Ogledov: 1486; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

5.
POGODBENA IN NEPOGODBENA ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST - OD ODZ-ja DO OZ-ja
Mateja Čeh, 2012, diplomsko delo

Opis: Odškodninska odgovornost je lahko bodisi pogodbena bodisi nepogodbena. Pogodbena odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki nastane zato, ker kdo prekrši kakšno pogodbeno obveznost, nepogodbena odškodninska odgovornost pa je odgovornost za škodo, ki nastane zato, ker nekdo poseže v tujo korist, ne da bi bil z oškodovancem v kakšni poslovni zvezi. Občni državljanski zakonik (ODZ) je urejal omenjeni vrsti odškodninske odgovornosti enotno v generalni klavzuli, kasnejši Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) pa ju je uredil v ločenih poglavjih. Kljub temu pa je še naprej prevladalo stališče, da sta pogodbena in nepogodbena odškodninska odgovornost urejeni enotno in predstavljata enotno institucijo, saj se v glavnem za povrnitev škode, povzročene s kršitvijo pogodbene obveznosti, še naprej uporabljajo načela nepogodbene odškodninske odgovornosti z določenimi posebnostmi, ki veljajo za pogodbeno odškodninsko odgovornost. Glede na to, da je vsebina odškodninske odgovornosti v Obligacijskem zakoniku (OZ) prevzeta iz ZOR-a, imata pogodbena in nepogodbena odškodninska odgovornost tudi v OZ-ju enotni pravni naslov. V diplomskem delu na začetku predstavljam osnovne značilnosti analiziranih virov (ODZ, ZOR in OZ), v nadaljevanju pa se osredotočam na način urejanja pogodbene in nepogodbene odškodninske odgovornosti ter na njuna temeljna vsebinska vprašanja (to so vrste odgovornosti, oprostitev odgovornosti, omejitev in izključitev odgovornosti ter razširitev odgovornosti) v obravnavanih virih.
Ključne besede: pogodbena odškodninska odgovornost, nepogodbena odškodninska odgovornost, vrste odgovornosti, oprostitev odgovornost, omejitev in izključitev odgovornosti, razširitev odgovornosti
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 7616; Prenosov: 2276
.pdf Celotno besedilo (431,01 KB)

6.
EKONOMSKE, DRUŽINSKE IN SOCIALNE PRAVICE V ISTOSPOLNI PARTNERSKI SKUPNOSTI
Urška Starc, 2013, diplomsko delo

Opis: Z namenom urediti in zaščititi istospolno partnersko skupnost je zakonodajalec leta 2005 sprejel Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti /ZRIPS/. Menil je, da bi bilo najustrezneje, da jo uredi v institutu registracije partnerske skupnosti ter ločeno od družinskopravne zakonodaje, ki ureja položaj zakoncev in zunajzakonskih partnerjev. Nabor pravic in obveznosti, ki jih je zakonodajalec zagotovil, bi utegnil pripeljati do sklepa, da istospolna partnerska skupnost služi v največji meri zadovoljevanju čustvenih in ekonomskih potreb partnerjev, ne pa tudi družinskih in socialnih potreb. Zakonodajalec pri sprejemanju ZRIPS ni upošteval družbene realnosti, to je, da v Sloveniji obstajajo istospolne družine in da zato istospolna partnerja v partnerski skupnosti lahko uresničujeta tudi družinske potrebe. Pravno praznino, ki je zaradi tega zazevala na družinskopravnem področju, je bilo mogoče zapolniti v okviru veljavne zakonske ureditve. Da tudi istospolni partnerji gojijo željo po oblikovanju družine, ki vključuje otroke, je jasno. Ker je možnost starševstva istospolnih parov na eni strani omejena v reproduktivnem smislu, na drugi strani pa z zakonsko ureditvijo, ki velja v Sloveniji, se istospolni pari večkrat poslužujejo rešitev, ki so negotove in nevarne, zlasti z vidika koristi otrok. Področja socialnih pravic, razen nekaj izjem, ZRIPS ni posebej uredil. Tako je bila ureditev, ki zadeva socialne pravice, v večji meri prepuščena vsakokratnemu zakonskemu usklajevanju. Do danes se je položaj istospolnih partnerjev spremenil. Drži, da je obseg pravic, ki so istospolnim partnerjem zagotovljene, večji kot pred osmimi leti ob sprejetju ZRIPS. K temu so v veliki meri prispevali istospolno usmerjeni aktivisti, nevladne organizacije, pravni strokovnjaki, kot tudi slovenska sodišča. Kljub temu pa o polnopravnem dostopu istospolnih partnerjev glede ekonomskih, družinskih in socialnih pravic ne moremo govoriti. Zato postajajo vse glasnejše zahteve, da je zakonska ureditev potrebna prenove na način, ki bo k ureditvi pravnega položaja istospolnih partnerjev pristopil celoviteje in bolj sistematično. Pri tem ni zanemarljivo niti vse večje število sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, iz katerih izhaja, da tudi istospolni pari uživajo pravico do zasebnega in družinskega življenja, ki so jo države dolžne spoštovati, ter da razlikovanje v obravnavanju na podlagi spolne usmerjenosti ni dopustno. Slednje je tudi Slovenija kot članica Sveta Evrope in Evropske unije dolžna vzeti v obzir. Jasno je, da je enakopravno obravnavanje oseb temeljni gradnik vsake demokratične družbe, zato se ne postavlja vprašanje, ali so istospolni pari upravičeni do polnopravnega obsega pravic, ampak le vprašanje časa, kdaj bodo politične elite uspele doseči konsenz o tem vprašanju.
Ključne besede: istospolna partnerska skupnost, pravni režim skupnega premoženja, dedovanje, posvojitev, reproduktivne zdravstvene metode, vdovska pokojnina, razširitev zdravstvenega zavarovanja na vzdrževane družinske člane, sodna praksa, sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, sodbe Sodišča Evropske unije.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 2244; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
RAZŠIRITEV IN VPELJAVA MODELOV POGOVOROV BPMN 2.0
Boštjan Orban, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali in razširili notacijo modelov pogovorov, ki je del standarda BPMN 2.0. Analizirali smo modele pogovorov, raziskali članke na temo notacije, standardov BPMN 2.0, UML, ARIS ter poiskali njihove trenutne pomanjkljivosti in prednosti. Dodatno smo preučili še strokovno literaturo na temo grafičnih priporočil pri gradnji notacij in teorijo modeliranja podatkovnih baz, ki izhaja iz Popperove teorije treh svetov. Na podlagi rezultatov, pridobljenih iz analize standardov in notacij, smo razvili razširjene modele pogovorov. Pripravili smo 15 novih grafičnih gradnikov. Razširjene elemente so preizkusili uporabniki, ki so jih skozi raziskovalno metodo eksperimenta primerjali z obstoječo notacijo. Razširjene elemente smo skušali vpeljati v tri različna orodja za modeliranje: ARIS Business Architect, Microsoft Visio 2010 in Yaoqiang BPMN Editor. Vpeljavo razširjenih modelov pogovorov v orodja smo nato še medsebojno primerjali.
Ključne besede: BPMN 2.0, modeli pogovorov, komunikacija, razširitev notacije
Objavljeno: 01.04.2014; Ogledov: 890; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

8.
The pointed version of Lipscomb's embedding theorem
Ivan Ivanšić, Uroš Milutinović, 2002

Opis: Naj bo ▫$Sigma(tau)$▫ posplošena krivulja Sierpińskega. Le-ta se lahko na naraven način identificira z Lipscombovim prostorom ▫${cal J}(tau)$▫. Tedaj za poljuben ▫$n$▫-dimenzionalni metrični prostor ▫$X$▫ s težo ▫$tau$▫ obstaja vložitev prostora ▫$X$▫ v ▫$L_n(tau) subseteq Sigma(tau)^{n+1}$▫, kjer je ▫$L_n(tau)$▫ množica vseh točk z vsaj eno iracionalno koordinato. Tu dokažemo, da to vložitev lahko izberemo tako, da v določeni točki zavzema vnaprej podano vrednost. Pravzaprav je dokazan močnejši izrek, da so vrednosti vložitve lahko vnaprej podane v točkah poljubne končne množice.
Ključne besede: matematika, topologija, dimenzija pokrivanja, posplošena krivulja Sierpińskega, univerzalni prostor, Lipscombov univerzalni prostor, vložitev, razširitev, mathematics, topology, covering dimension, generalized Sierpiński curve, universal space, Lipscomb universal space, embedding, extension
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 367; Prenosov: 29
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Closed embeddings into Lipscomb's universal space
Ivan Ivanšić, Uroš Milutinović, 2006

Opis: Naj bo ▫${mathcal{J}}(tau)$▫ Lipscombov enodimenzionalni prostor in ▫$L_n(tau) = {x in {mathcal{J}}(tau)^{n+1}|$▫ vsaj ena koordinata od ▫{sl x}▫ je iracionalna ▫$} subseteq {mathcal{J}}(tau)^{n+1}$▫ Lipscombov ▫$n$▫-dimenzionalni univerzalni prostor s težo ▫$tau ge aleph_0$▫. V tem članku dokazujemo, da če je ▫$X$▫ poln metrizabilni prostor in velja ▫$dim X le n$▫, ▫$wX le tau$▫, tedaj obstaja zaprta vložitev prostora ▫$X$▫ v ▫$L_n(tau)$▫. Še več, vsako zvezno funkcijo ▫$f: X to {mathcal{J}}(tau)^{n+1}$▫ lahko poljubno natančno aproksimiramo z zaprto vložitvijo ▫$psi: X to L_n(tau)$▫. Razen tega sta dokazani relativna verzija in punktirana verzija. V primeru separabilnosti je dokazan analogni rezultat, v katerem je klasična trikotna krivulja Sierpińskega (ki je homeomorfna ▫${mathcal{J}}(3)$▫) nadomestila ▫${mathcal{J}(aleph_0)}$▫.
Ključne besede: matematika, topologija, dimenzija pokrivanja, posplošena krivulja Sierpińskega, univerzalni prostor, Lipscombov univerzalni prostor, vložitev, razširitev, poln metrični prostor, zaprta vložitev, mathematics, topology, covering dimension, embedding, closed embedding, generalized Sierpiński curve, universal space, Lipscomb universal space, complete metric space, extension
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 438; Prenosov: 61
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici