Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi predstavimo postopek razvoja vtičnika za brskalnik Chrome, ki omogoča objavljanje komentarjev na posameznih spletnih straneh. Najprej predstavimo uporabljene tehnologije, kot so TypeScript, React, Entity Framework in PostgreSQL. Temu sledi opis razvoja podatkovne baze s pomočjo PostgreSQL in programa DbSchema. Zatem se lotimo opisa razvoja spletnega vmesnika in delovanja končnih točk. Sledi opis razvoja vtičnika in posameznih komponent iz katerih je sestavljen. Na koncu predstavimo vtičnik in njegovo delovanje.
Ključne besede: React, TypeScript, PostgreSQL, vtičnik, Chrome razširitev, komentar
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 731; Prenosov: 41
Celotno besedilo (4,98 MB)

Opis: Tema magistrskega dela je pojem, s katerim se srečujemo v algebri, to so končna polja. V delu najprej predstavimo osnovne definicije in lastnosti grup ter kolobarjev, ki jih potrebujemo za lažje razumevanje končnih polj, nato pa bolj podrobno obravnavamo polja. Polje je komutativen kolobar z enoto 1≠0, kjer so vsi neničelni elementi obrnljivi. Vemo, da je vsako polje cel kolobar, za katerega pa velja, da ima karakteristiko enako 0 ali p, kjer je p praštevilo. Razširitev K polja F je končna, če je polje K, ki ga obravnavamo kot vektorski prostor nad poljem F, končno razsežen. Če ima končno polje F q elementov in je K končna razširitev polja F, potem ima K q^n elementov, kjer je n=[K:F]. Če je K razširitev polja F in f(x)∈F[x] nekonstanten polinom, ki razpade v polju K in ne razpade v nobenem pravem podpolju polja K, K imenujemo razpadno polje polinoma f(x) nad F. Dokažemo, da sta poljubni dve polji, ki imata končno število elementov in sta razpadni polji polinoma f(x)=x^(p^n)-x nad ℤ_p, izomorfni. Iz teh trditev sledi karakterizacija končnih polj, ki pove, da za poljubno praštevilo p in poljuben n∈N obstaja do izomorfizma natančno enolično določeno končno polje s p^n elementi. Na koncu podamo enega izmed temeljnih izrekov, predstavljenih v magistrskem delu, to je Wedderburnov izrek. Izrek pove, da je vsak končen obseg polje.
Ključne besede: Karakteristika polja, karakteristika kolobarja, klasifikacija končnih polj, razširitev polja, faktorski kolobar, polje, končno polje, ideal, cel kolobar, maksimalni ideal in praideal, kolobar polinomov, homomorfizem kolobarjev, razpadno polje, vektorski prostor, Wedderburnov izrek, ničle polinoma.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2018; Ogledov: 2308; Prenosov: 188
Celotno besedilo (661,24 KB)

Ključne besede: matematika, topologija, dimenzija pokrivanja, posplošena krivulja Sierpińskega, univerzalni prostor, Lipscombov univerzalni prostor, vložitev, razširitev, poln metrični prostor, zaprta vložitev, mathematics, topology, covering dimension, embedding, closed embedding, generalized Sierpiński curve, universal space, Lipscomb universal space, complete metric space, extension
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1401; Prenosov: 28
Povezava na celotno besedilo

Opis: Naj bo ▫$Sigma(tau)$▫ posplošena krivulja Sierpińskega. Le-ta se lahko na naraven način identificira z Lipscombovim prostorom ▫${cal J}(tau)$▫. Tedaj za poljuben ▫$n$▫-dimenzionalni metrični prostor ▫$X$▫ s težo ▫$tau$▫ obstaja vložitev prostora ▫$X$▫ v ▫$L_n(tau) subseteq Sigma(tau)^{n+1}$▫, kjer je ▫$L_n(tau)$▫ množica vseh točk z vsaj eno iracionalno koordinato. Tu dokažemo, da to vložitev lahko izberemo tako, da v določeni točki zavzema vnaprej podano vrednost. Pravzaprav je dokazan močnejši izrek, da so vrednosti vložitve lahko vnaprej podane v točkah poljubne končne množice.
Ključne besede: matematika, topologija, dimenzija pokrivanja, posplošena krivulja Sierpińskega, univerzalni prostor, Lipscombov univerzalni prostor, vložitev, razširitev, mathematics, topology, covering dimension, generalized Sierpiński curve, universal space, Lipscomb universal space, embedding, extension
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1131; Prenosov: 48
Povezava na celotno besedilo

Opis: Z namenom urediti in zaščititi istospolno partnersko skupnost je zakonodajalec leta 2005 sprejel Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti /ZRIPS/. Menil je, da bi bilo najustrezneje, da jo uredi v institutu registracije partnerske skupnosti ter ločeno od družinskopravne zakonodaje, ki ureja položaj zakoncev in zunajzakonskih partnerjev. Nabor pravic in obveznosti, ki jih je zakonodajalec zagotovil, bi utegnil pripeljati do sklepa, da istospolna partnerska skupnost služi v največji meri zadovoljevanju čustvenih in ekonomskih potreb partnerjev, ne pa tudi družinskih in socialnih potreb. Zakonodajalec pri sprejemanju ZRIPS ni upošteval družbene realnosti, to je, da v Sloveniji obstajajo istospolne družine in da zato istospolna partnerja v partnerski skupnosti lahko uresničujeta tudi družinske potrebe. Pravno praznino, ki je zaradi tega zazevala na družinskopravnem področju, je bilo mogoče zapolniti v okviru veljavne zakonske ureditve. Da tudi istospolni partnerji gojijo željo po oblikovanju družine, ki vključuje otroke, je jasno. Ker je možnost starševstva istospolnih parov na eni strani omejena v reproduktivnem smislu, na drugi strani pa z zakonsko ureditvijo, ki velja v Sloveniji, se istospolni pari večkrat poslužujejo rešitev, ki so negotove in nevarne, zlasti z vidika koristi otrok. Področja socialnih pravic, razen nekaj izjem, ZRIPS ni posebej uredil. Tako je bila ureditev, ki zadeva socialne pravice, v večji meri prepuščena vsakokratnemu zakonskemu usklajevanju. Do danes se je položaj istospolnih partnerjev spremenil. Drži, da je obseg pravic, ki so istospolnim partnerjem zagotovljene, večji kot pred osmimi leti ob sprejetju ZRIPS. K temu so v veliki meri prispevali istospolno usmerjeni aktivisti, nevladne organizacije, pravni strokovnjaki, kot tudi slovenska sodišča. Kljub temu pa o polnopravnem dostopu istospolnih partnerjev glede ekonomskih, družinskih in socialnih pravic ne moremo govoriti. Zato postajajo vse glasnejše zahteve, da je zakonska ureditev potrebna prenove na način, ki bo k ureditvi pravnega položaja istospolnih partnerjev pristopil celoviteje in bolj sistematično. Pri tem ni zanemarljivo niti vse večje število sodb Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije, iz katerih izhaja, da tudi istospolni pari uživajo pravico do zasebnega in družinskega življenja, ki so jo države dolžne spoštovati, ter da razlikovanje v obravnavanju na podlagi spolne usmerjenosti ni dopustno. Slednje je tudi Slovenija kot članica Sveta Evrope in Evropske unije dolžna vzeti v obzir. Jasno je, da je enakopravno obravnavanje oseb temeljni gradnik vsake demokratične družbe, zato se ne postavlja vprašanje, ali so istospolni pari upravičeni do polnopravnega obsega pravic, ampak le vprašanje časa, kdaj bodo politične elite uspele doseči konsenz o tem vprašanju.
Ključne besede: istospolna partnerska skupnost, pravni režim skupnega premoženja, dedovanje, posvojitev, reproduktivne zdravstvene metode, vdovska pokojnina, razširitev zdravstvenega zavarovanja na vzdrževane družinske člane, sodna praksa, sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, sodbe Sodišča Evropske unije.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2014; Ogledov: 3352; Prenosov: 261
Celotno besedilo (1,05 MB)