Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Raziskava obravnava digitalizacijo v kontekstu upravljanja talentov in organizacijskega razvoja v digitalni dobi. V današnjem hitrem in dinamičnem poslovnem okolju digitalizacija oblikuje vse vidike poslovanja organizacij, vključno z menedžmentom človeških virov. V tem kontekstu postaja upravljanje talentov vse pomembnejši proces za dosego in ohranjanje konkurenčne prednosti organizacij. Digitalna orodja, kot so umetna inteligenca in sistemi za podporo odločanju, izboljšujejo preglednosti in omogočajo etično usmerjene odločitve, kar pripomore k večji natančnosti in preglednosti v organizacijskih procesih. Hkrati digitalizacija prinaša izzive, kot so povečana konkurenca pri pridobivanju talentov ter izzivi pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, kar zahteva uvedbo politik, kot je pravica do odklopa, da bi preprečili izgorelost zaposlenih. Poleg tega digitalna orodja pozitivno vplivajo na razvoj kompetenc, karierni napredek in izboljšanje zadrževanja talentov. Vendar digitalizacija prinaša tudi izzive, kot so manjša osebna interakcija in večja fluktuacija zaposlenih. Digitalizacija torej preoblikuje prakse upravljanja talentov, vendar zahteva premišljeno strategijo za obvladovanje negativnih vplivov, kot so izgorelost in težave pri usklajevanju osebnega in poklicnega življenja. Uspešna implementacija digitalnih orodij v organizacijah je mogoča le, če se upoštevajo izzivi ter oblikujejo ustrezne strategije, ki omogočajo polno izkoriščanje prednosti digitalne preobrazbe. Tako lahko organizacije v celoti izkoristijo potencial digitalnih orodij za razvoj in upravljanje talentov v dinamičnem poslovnem okolju.
Ključne besede: digitalizacija, upravljanje talentov, osebna blagovna znamka, nenehno učenje, etika v HR, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Magistrska naloga predstavlja poglobljeno raziskavo o enakopravnem kariernem razvoju znotraj organizacije Henkel, d. o. o., pri čemer posebno pozornost posveča raznolikosti, inkluzivnosti ter ravnovesju med profesionalnim in zasebnim življenjem. Temelji na analizi kadrovskih podatkov in intervjujih z zaposlenimi v regijskem marketinškem timu, pri čemer so osrednja raziskovalna vprašanja usmerjena v trenutno stanje, dojemanje enakopravnosti ter analizo sistema napredovanja in njegovega vpliva na spodbujanje enakopravnosti. Zastavili smo si tri raziskovalna vprašanja in sicer: Kakšne so trenutne razlike v možnostih napredovanja v karieri med različnimi socialnimi skupinami v podjetju Henkel, d. o. o.? Kako zaposleni vrednotijo enakopravnost napredovanja v karieri v podjetju Henkel, d. o. o.? in pa kako sistem napredovanja v podjetju Henkel, d. o. o. podpira enakopravnost napredovanja različnih socialnih skupin? Analiza rezultatov podaja vpogled v aktualne prakse in odnos zaposlenih do teh vprašanj ter omogoča refleksijo obstoječih ukrepov ter predlaganje morebitnih izboljšav. Ugotovitve kažejo, da podjetje Henkel d.o.o. resnično stremi k enakopravnosti pri kariernem napredovanju ter ima ambicijo, da do leta 2025 še izboljša trenutno stanje. Kljub pozitivnim prizadevanjem pa je potrebno še delati na tem področju in zagotoviti, da noben zaposleni ne čuti diskriminacije. Hkrati je pomembno, da se načela enakopravnosti uveljavljajo globalno in ne le v določenih delih sveta. Magistrska naloga lahko prispeva k razpravi o enakopravnem napredovanju znotraj Henkla ter poudarja pomembnost raznolikosti in ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem.
Ključne besede: enakopravnost, karierni razvoj, raznolikost, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, Henkel d. o. o.
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 310; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: NAMEN Preučiti vpliv vzpostavitve ustrezne segmentne lordoze in repozicije listetičnega segmenta med operativnim posegom na kratko- in srednjeročne klinične rezultate pri zdravljenju degenerativne spondilolisteze ledvene hrbtenice. Raziskava je hkrati prva analiza spinopelvičnih parametrov in kliničnega stanja v odvisnosti od pelvične incidence (PI). METODE V prospektivno študijo je bilo vključenih 57 bolnikov, zdravljenih s spondilodezo enega nivoja ledvene hrbtenice po metodi TLIF. Radiološka analiza merjenih spinopelvičnih parametrov sagitalnega ravnovesja pred in po posegu je obsegala: sagitalno vertikalno os – SVA, segmentno lordozo – SL, ledveno lordozo - LL, lordozo nivojev nad (LLa) in pod posegom (LLb) ter repozicijo segmentne listeze. Klinično stanje je bilo ocenjeno s pomočjo vprašalnika ODI pred, leto dni in pet let po posegu. Za oceno zadostnosti intraoperativne korekcije ledvene lordoze v odvisnosti od PI je bil vpeljan parameter indeks deficita ledvene lordoze (R:def). REZULTATI Operativni poseg je privedel do izboljšanja kliničnega stanja bolnikov, kar se je pokazalo tako eno kot pet let po posegu (p<0,001) SVA se je izkazala kot edini parameter, ki korelira z izboljšanjem tako kratkoročnih kot srednjeročnih kliničnih rezultatov (p=0,005); bolniki s posteriornim pomikom SVA so poročali o večjem izboljšanju kliničnega stanja (∆ODI5: 29±15 vs. 11±16; p=0,001). Izboljšanje je bilo večje tudi, kadar je bila dosežena korekcija LL (∆ODI5: 23±4 vs. 12±3, p=0,035p=0,035). Korekcija SL sicer ni korelirala z izboljšanjem kliničnih rezultatov, temveč s korekcijo SVA (p=0,044) in z izboljšanjem LL (p<0,001); pri korekciji SL je bilo zaslediti manjši anteriorni pomik SVA (+3±7mm vs. +27±6mm; p=0,014), pa tudi zmanjšanje lordoze diskusa L5/S1 (p=0,011). Zmožnost korekcije SL (p=0,050) in LL (0,017) z naraščanjem PI upada. Izboljšanje kliničnega stanja bolnikov v skupini s PI<56⁰ korelira z izboljšanjem vrednosti LL (p=0,005). Po korekciji LL so bili klinični rezultati pet let po posegu izboljšani (26±19 vs. 9±15, p=0,017); neuspela korekcija LL se odraža s kompenzatornim porastom vrednosti PT (p<0,001) ter s pomikom SVA navzpred (p=0,045). V skupini s PI>56⁰ je bila korekcija LL slabša, vpliva na izboljšanje kliničnih rezultatov ni bilo moč zaslediti; prisotna pa je bila povezava med potekom SVA in izboljšanjem vrednosti ODI tako leto dni (18±13 vs. 34±15, p=0,014) kot tudi pet let po posegu (20±14 vs. 41, p=0,009). Na novo vpeljani R:def ne korelira le z normalizacijo spinopelvičnih parametrov, temveč, v skupini PI<56⁰ tudi s posteriornim pomikom težiščnice (r=0,380, p=0,038) in izboljšanjem kliničnih rezultatov po petih letih (p=0,02). Repozicija zdrsa, starost bolnikov in BMI niso vplivali neposredno na klinične rezultate. ZAKLJUČEK SVA se je izkazala kot parameter, ki najbolje korelira s kliničnimi rezultati po enonivojski spondilodezi zaradi degenerativne spondilolisteze. Neustrezna korekcija SL povzroči pomik SVA navzpred, kar se odraža v slabših kratko- in srednjeročnih kliničnih rezultatih. Korekcija SL pomembno vpliva na korekcijo LL, slednja pa na izboljšanje srednjeročnega kliničnega rezultata. V skupini s PI<56⁰ je vpliv korekcije LL na klinično sliko bolnikov opazen šele po petih letih in ne prej, kar potrjuje pomen in vpliv korekcije SL na zadovoljstvo bolnikov v daljšem časovnem obdobju. Po drugi strani pa je korekcija ledvene lordoze pri bolnikih z višjo vrednostjo PI pogosto neustrezna, vendar imajo ti bolniki na voljo več kompenzacijskih mehanizmov ki omogočajo ugoden pooperativni klinični rezultat. Repozicija listetičnega segmenta se ni izkazala kot pomemben dejavnik vpliva na srednjeročne klinične rezultate, vendar vpliva na korekcijo spinopelvičnih parametrov. Novo vpeljani indeks deficita ledvene lordoze (R:def) se je izkazal kot primeren parameter za oceno korekcije LL, s pomočjo katerega lahko ocenimo srednjeročno izboljšanje klinične slike, še posebej pri bolnikih z nižjo vrednostjo PI.
Ključne besede: Sagitalno ravnovesje, segmentna lordoza, repozicija, TLIF, klinični rezultat
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 423; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,33 MB)

Opis: V diplomskem seminarju smo podrobneje proučevali razlike med spoloma, ki nastajajo v podjetništvu na splošno ter še posebej glede usklajevanja poslovnega življenja s privatnim. Delo diplomskega seminarja smo razdelili na teoretični in empirični del. V prvem delu diplomskega seminarja smo poleg razlik med podjetniki in podjetnicami glede izbranih lastnosti proučevali tudi njihove motive za vstop v podjetništvo, prikazali smo tipične razlike v stilu komuniciranja in stilu vodenja. Na osnovi pregledane literature smo ugotovili, da so razlike med spoloma, ki nastajajo, lahko posledica vzgoje, načina dojemanja spolov ter prenašanje stereotipnih vzorcev na otroka že v prvih letih življenja ter šolanja, ter da zato moški in ženske različno razvijemo svoja prepričanja in mnenja o svojih pravicah ter dolžnostih v kasnejših obdobjih svojega življenja: tako prihaja do razlik na delovnih mestih kot tudi pri usklajevanju poslovnega in privatnega življenja podjetnikov in podjetnic. V veliki meri v našem okolju še vedno velja splošno prepričanje, da so za gospodinjstvo ter za skrb za otroke odgovorne ženske. V drugem delu diplomskega seminarja smo na podlagi opravljenih intervjujev prikazali nekaj primerov razlik med spoloma v podjetništvu oziroma ugotavljali, ali jih intervjuvanci sploh zaznajo ter kako uspešno podjetniki in podjetnice usklajujejo svoje poslovno in privatno življenje. Predpostavljali smo, da zaradi (pre)velikega obsega poslovnih obveznosti ne zmorejo vedno ugodno usklajevati poslovnega življenja s privatnim, kar lahko ima negativne posledice na delovni proces podjetnika, kakor tudi na posameznike v njihovem privatnem življenju. Večino podatkov, ki smo jih pridobili z anketo, smo predstavili grafično. Z intervjuji podjetnic smo pridobili širša mnenja o razlikah med spoloma in motivih za vstop v podjetništvo ter uspešnosti usklajevanja poslovnega življenja s privatnim, med njimi pa ni velikih odstopanj.
Ključne besede: Podjetništvo, razlike med spoloma, motivi, ravnovesje med poslovnim in privatnim življenjem.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2020; Ogledov: 925; Prenosov: 0

Ključne besede: ravnovesje, delo in dom, izgorelost, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1004; Prenosov: 51
Povezava na celotno besedilo