1. Delovanje vzgojnih zavodov v Sloveniji z vidika ravnateljevSanja Jerenko, 2019, magistrsko delo Opis: Otroci in mladostniki so v vzgojne zavode nameščeni takrat, ko čustvene in vedenjske motnje pri njih napredujejo do te mere, da so vsi poskusi izboljšanja stanja neuspešni. Namen magistrske naloge je predstavitev in obravnava delovanja vzgojnih zavodov v Sloveniji, saj je to področje pri nas še precej neraziskano.
V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti otrok in mladostnikov, napotenih v vzgojne zavode in potek postopka namestitve v vzgojni zavod. V nadaljevanju so opisani programi in cilji dela vzgojnih zavodov, profili zaposlenih v vzgojnih zavodih ter njihove izobraževalne in vzgojne dejavnosti. Na koncu so izpostavljena načela vzgojnega delovanja vzgojnih zavodov.
V empiričnem delu magistrske naloge smo z ravnatelji štirih (od sedmih) vzgojnih domov v Sloveniji, s pomočjo strukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo o delovanju vzgojnih domov v Sloveniji. Rezultati naše raziskave so pokazali, da vzgojni zavodi sprejemajo različno populacijo otrok in mladostnikov. V vzgojne zavode otroke in mladostnike najpogosteje nameščajo centri za socialno delo. Po mnenju ravnateljev so najpogostejši vzroki za nastanek čustvenih in vedenjskih motenj ter posledično namestitev v vzgojni zavod neustrezne družinske razmere. Cilj bivanja v vzgojnih zavodih je priprava na samostojno življenje. Ravnatelji so izpostavili tudi nekatere težave s sistemsko urejenostjo delovanja vzgojnih zavodov, še posebej z avtonomnostjo in z zakonodajo, ki vzgojne zavode uvršča pod vejo šolstva.
Ključne besede: vzgojni zavodi, otroci in mladostniki, čustvene in vedenjske motnje, ravnatelji
Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 2456; Prenosov: 506
 Celotno besedilo (1,48 MB) |
2. Vodenje za učenje in didaktične značilnosti pouka v osnovni šoliLaura Rožman Krivec, 2018, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji z naslovom Vodenje za učenje in didaktične značilnosti pouka v osnovni šoli raziskujemo povezanost med vodenjem za učenje in uveljavljanjem sodobnih značilnosti pouka. V teoretičnem delu predstavljamo dosedanja znanstvena spoznanja o vodenju za učenje in značilnosti sodobnega pouka. Teoretični prispevek disertacije predstavlja sinteza znanstvenih spoznanj, katerih končni rezultat je za potrebe naše raziskave izpeljava značilnosti vodenja za učenje in značilnosti sodobnega pouka. V empirični raziskavi proučujemo, kako ravnatelji udejanjajo vodenje za učenje, mnenja in stališča učiteljev do vodenja za učenje, uveljavljanje značilnosti sodobnega pouka v šolski praksi ter zvezo med vodenjem za učenje in didaktičnimi značilnostmi pouka. Pri tem izhajamo iz predpostavke, da se z višjo stopnjo vodenja za učenje dviga raven značilnosti sodobnega pouka. V ta namen smo uporabili kompleksni metodološki pristop, in sicer kvantitativne (anketiranje, sistematično opazovanje) in kvalitativne (intervjuvanje) raziskovalne tehnike in njim prilegajoče metode obdelave. Raziskovalni vzorec zajema učitelje in ravnatelje slučajnostno izbranih slovenskih osnovnih šol. Rezultati raziskave kažejo visoko stopnjo uveljavljenosti vodenja za učenje pri vodenju šol. Večina učiteljev zaznava ravnateljevo vodenje za učenje. Večina učiteljev soglaša s pomembnostjo vodenja za učenje. Raziskava kaže visoko uveljavljenost značilnosti sodobnega pouka v učni praksi. V našem primeru visoka stopnja soglašanja učiteljev s pomembnostjo vodenja za učenje in njihovo zaznavanje ravnateljevega vodenja za učenje ne kaže pomembne povezave z obstoječo prakso posodabljanja pouka. V ozadju teh ugotovitev so vsebinsko-metodološke omejitve naše empirične raziskave, na katere v zaključku opozarjamo.
Ključne besede: Vodenje za učenje, didaktične značilnosti pouka, sodobni pouk, učitelji, ravnatelji, učenci, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 16.10.2018; Ogledov: 2348; Prenosov: 322
Celotno besedilo (2,99 MB) |
3. Vodenje samoevalvacije v slovenskih poklicnih in strokovnih šolah kot strategija na poti h kakovostiMarija Pevec, 2016, pregledni znanstveni članek Opis: Prispevek obravnava pojav vodenja procesa samoevalvacije v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju v Sloveniji. Najprej predstavljamo teoretična izhodišča ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju ter dosedanja znanstvena spoznanja o samoevalvaciji; ta predstavljajo teoretično osnovo empirični raziskavi, predstavljeni v drugem delu prispevka. Temeljni cilj je bil raziskati samoevalvacijske prakse šol in potrebe po strokovni usposobljenosti za izvajanje in vodenje procesa samoevalvacije. Ključna ugotovitev empirične raziskave, v kateri je sodelovalo 231 učiteljev, je, da obstajajo razlike med šolami v dimenzijah zaznavanja procesa samoevalvacije. V empirični raziskavi je bila potrjena predpostavka o potrebi po večji strokovni podpori in spodbudi šolskih oblasti pri vodenju in upravljanju kakovosti šol ter pri vzpostavljanju kulture samoevalvacije, ki predstavljajo temelj šolskemu sistemu pri (bolj) učinkovitem in uspešnem ugotavljanju, spremljanju in zagotavljanju kakovosti.
Ključne besede: samoevalvacija, kakovost, poklicne šole, strokovno izobraževanje, učitelji, ravnatelji
Objavljeno v DKUM: 12.10.2017; Ogledov: 1216; Prenosov: 121
Celotno besedilo (253,87 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Ravnateljeva vloga pri zagotavljanju kakovosti pedagoškega delaAna Kozina, Tina Vršnik Perše, Marija Javornik, Milena Ivanuš-Grmek, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku se osredotočamo na pojem kakovosti pedagoškega dela in izpostavljamo vlogo, ki jo ima pri tem ravnatelj kot upravni in pedagoški vodja šole. V prvem delu prispevka opozorimo, da enoznačne definicije, kaj je kakovost izobraževanja, pravzaprav nimamo, saj gre za zapleten pojav, odvisen od mnogih dejavnikov. V nadaljevanju te dejavnike na kratko predstavimo. V drugem delu članka prikazujemo del rezultatov raziskave TALIS, kjer smo med drugim ugotavljali, kakšna je ravnateljeva vloga pri zagotavljanju kakovosti pedagoškega dela v odvisnosti od osnovnih značilnosti šole in ravnatelja samega.
Ključne besede: osnovne šole, kakovost, ravnatelji, upravljanje šole, pedagoški slog vodenja, vodenje, administrativni slog vodenja
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1323; Prenosov: 224
Celotno besedilo (298,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Pogoji za inkluzijo v vzgoji in izobraževanju po oceni ravnateljevJanez Kovač, Tanja Ščuka, Branka Čagran, 2017, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku predstavljamo pogoje za inkluzijo v vzgoji in izobraževanju, kakor jih zaznavajo ravnatelji slovenskih osnovnih šol. V teoretičnem delu se osredotočamo na dejavnike oblikovanja inkluzivne šole, to so ravnatelji, učitelji in starši otrok s posebnimi potrebami, ter na kratko izpostavimo nekaj teoretičnih izhodišč izvajanja dodatne strokovne pomoči v osnovni šoli. V empiričnem delu predstavljamo rezultate spletne anketne raziskave, ki smo jo izvedli med ravnatelji v slovenskih osnovnih šolah. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako ravnatelji ocenjujejo pogoje za inkluzijo in kako pogoje, ki so vezani na njih same, na izvajalce dela z učenci s posebnimi potrebami in na šolo v celoti. Pri tem smo bili tudi pozorni na razlike glede števila otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v redni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo.
Ključne besede: osnovna šola, ravnatelji, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 2396; Prenosov: 328
Celotno besedilo (105,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Ocena pogojev za uveljavitev modela celodnevne osnovne šoleAndreja Tinta, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Rezultati PISE 2000 so nemške šolske oblasti spodbudili k širjenju mreže celodnevnih šol in že z raziskavo PISA 2012, ki je pokazala dobre rezultate učencev, so upravičili ukrepe v smeri oblikovanja kakovostnega izobraževalnega sistema v Nemčiji. Zato nas je zanimalo, ali na slovenskih osnovnih šolah obstajajo pogoji za uvajanje celodnevne osnovne šole. Izvedli smo neeksperimentalno raziskavo na vzorcu ravnateljev, ki so ocenili kadrovske in prostorske pogoje za uveljavitev celodnevne osnovne šole. Pozorni smo bili na razlike glede na lokacijo šole in število učencev. Raziskava je pokazala, da ima večina slovenskih šol, ne glede na lokacijo šole in število učencev, zagotovljene ustrezne pogoje. Na šolah, kjer le-teh še ni, bi jih lahko zagotovili z minimalnim finančnim vložkom.
Ključne besede: celodnevna osnovna šola, kadrovski pogoji, prostorski pogoji, ravnatelji, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.09.2017; Ogledov: 1063; Prenosov: 103
Celotno besedilo (177,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Izvajanje samoevalvacije z vidika profesionalne in zakonodajne odgovornosti šol za kakovostMarija Pevec, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka je predstaviti spoznanja, ki so nastala na osnovi raziskovalnega dela o profesionalni in zakonodajni odgovornosti za kakovost v srednjih poklicnih in strokovnih šolah. Zanimali so nas elementi sistematičnega pristopa h kakovosti, pri čemer smo upoštevali zapisane razvojne načrte, njihovo spremljanje in učinkovitost vpeljevanja izboljšav v šolsko prakso. Metode, izbrane za raziskavo, so kombinacija raziskave dokumentacije (javna poročila o kakovosti šol) in polstrukturiranih intervjujev z ravnatelji. Pri zasnovi raziskave smo izhajali iz teoretičnih in praktičnih spoznanj strokovnjakov, ki se poglobljeno ukvarjajo s procesom samoevalvacije pri nas in širše v Evropi. Raziskava je pokazala, da obstajajo kvalitativne razlike v dojemanju kakovosti med izbranimi šolami ter neenotni pristop k samoevalvaciji.
Ključne besede: samoevalvacija, kakovost, ravnatelji, vodenje, strokovna usposobljenost, srednje šole, strokovne šole
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1112; Prenosov: 107
Celotno besedilo (190,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Vodenje za učenje kot dejavnik razvoja osnovne šoleMarija Pevec, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: The article deals with views and perspectives of teachers with reference to leadership for learning in everyday school practice. The first part briefly introduces the theoretical platform about the importance and the role of a leader in the context of leadership for learning in schools. It is based on research results and theoretical guidelines of professionals in the field of leadership for learning. The second empirical part presents the views of teachers on leadership for learning at a selected primary school and in terms of a qualitative approach. The research confirms the significant influence of the head teacher on the process of learning on four levels: the level of teachers, pupils, parents and school as a learning community.
Ključne besede: vodenje, učenje, ravnatelji, učitelji
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1062; Prenosov: 64
 Povezava na celotno besedilo |
9. Inkluzija učencev s posebnimi potrebami z vidika ravnateljev osnovnih šolJanez Kovač, 2015, magistrsko delo Opis: Od ravnatelja je odvisna stopnja inkluzivnosti šole, predvsem od njegovega odnosa do inkluzije in do otrok s posebnimi potrebami ter njegove podpore strokovnim delavcem. V empiričnem delu magistrskega dela so bila predstavljena stališča ravnateljev do inkluzije učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, ocena pogojev zanjo in njihovo razumevanje inkluzije. Pri tem smo preverjali vlogo delovne dobe ravnateljevanja in števila učencev s posebnimi potrebami na šoli. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnih anketnih vprašalnikov, pri čemer je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega metodološkega raziskovanja. Raziskovani vzorec je neslučajnostni priložnostni vzorec ravnateljev slovenskih osnovnih šol (n = 96), ki ga na ravni rabe inferenčne statistike opredeljujemo kot enostavni naključni vzorec iz hipotetične populacije. Če povzamemo, ravnatelji so naklonjeni inkluziji učencev s posebnimi potrebami v osnovni šoli, vendar svoj vpliv nanjo ne označujejo kot pomembnega. Naklonjeni so omogočanju pravice do prilagoditev učnega procesa učencu ob dobro razvitem timskem sodelovanju, zavedajo se pomena učenčevega socialnega napredka in opuščanja predsodkov do njih, vendar opozarjajo na kar nekaj ovir pri zagotavljanju pogojev za inkluzijo (npr. neupoštevanje predlogov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport glede pripomb na pomanjkljivosti ter težav pri uresničevanju inkluzivne prakse). Prav tako pa ravnatelji relativno slabo razumejo pojem inkluzije in delo ter kompetence inkluzivnega pedagoga slabše poznajo kot delo specialnega pedagoga.
Ključne besede: Inkluzija, inkluzivni pedagog, ravnatelji, učitelji, učenci s posebnimi potrebami, vzgoja in izobraževanje, dodatna strokovna pomoč.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2015; Ogledov: 3636; Prenosov: 576
Celotno besedilo (692,93 KB) |
10. Razvoj metodoloških inštrumentov za ugotavljanje in spremljanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev : evalvacija vzgoje in izobraževanja v RSJustina Erčulj, Milena Ivanuš-Grmek, Jurka Lepičnik-Vodopivec, Kristijan Musek Lešnik, Iztok Retar, Mojca Sardoč, Tina Vršnik Perše, 2008, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: poklicni razvoj, vzgojitelji, učitelji, ravnatelji
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1978; Prenosov: 138
Povezava na celotno besedilo |
