1. Oblikovanje urnikov za osnovnošolske pevske zbore : magistrsko deloErika Klanjšček, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na problematiko oblikovanja urnikov za osnovnošolske pevske zbore. Zanimalo nas je, kakšno podporo zborovodjem nudijo njihovi sodelavci in vodstvo šole, kakšna je ustreznost urnika pevskih zborov, kje zborovodje vidijo rešitve za ustreznejši urnik pevskih vaj, kako so z njim zborovodje zadovoljni ter kako urnik po mnenju zborovodij vpliva na delovanje pevskega zbora. Poleg tega smo ugotavljali, ali prihaja do razlik med mnenji ravnateljev in zborovodij glede pogojev in ustreznosti urnika za delovanje pevskih zborov. Rezultate smo pridobili s pomočjo spletnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 71 zborovodij in 16 ravnateljev slovenskih osnovnih šol.
Rezultati kažejo, da imajo zborovodje dovolj podpore pri njihovem delu z zborom s strani sodelavcev in s strani vodstva šole, ter da so ravnatelji mnenja, da je pevski zbor pomembna interesna dejavnost na šoli. Ugotovili smo, da ravnatelji menijo, da je urnik pevskih vaj OPZ in MPZ večinoma ustrezen ter da so po njihovem mnenju zborovodje z urnikom pevskih zborov zadovoljni. Pri tem se mnenje zborovodij glede zadovoljstva razlikuje od mnenja ravnateljev, saj z urnikom MPZ večinoma niso zadovoljni. Rezultati so nadalje pokazali, da po mnenju zborovodij ustreznost urnika vpliva na število učencev, ki sodelujejo v zboru; na količino, hitrost in kvaliteto predelanega programa, ter na doseganje boljših rezultatov na tekmovanjih. Raziskava je prav tako pokazala, da po mnenju ravnateljev urnik omogoča sodelovanje vsem učencem, ki želijo sodelovati v pevskih zborih in da so po mnenju zborovodij pred nastopi potrebne dodatne vaje med poukom, ki jih ravnatelji tudi omogočijo.
Ključne besede: osnovnošolski pevski zbori, zborovodja, ravnatelj, urniki pevskih zborov
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 854; Prenosov: 43
 Celotno besedilo (1,35 MB) |
2. Izzivi in pasti učinkovitega vodenja kolektiva v vrtcuJanja Čepek, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Izzivi in pasti učinkovitega vodenja kolektiva v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je najprej predstavljena definicija vodenja ter menedžmenta nasploh. Omenjeni so različni modeli vodenja in pristopi ter bistvene razlike med njimi. Predstavljeno je, kakšne razlike se kažejo v vodenju glede na pristop vodje oz. ravnatelja na ljudeh, ki jih vodja oz. ravnatelj vodi (od oblastnih vodij, ki svoje zaposlene vlečejo naprej in jih po drugi strani konstantno preverjajo, do pasivnih vodij, ki se ne zanimajo za rezultate in zaposlene). V zaključku tega dela je opredeljen primeren pristop vodje oz. ravnatelja v vrtcu. V nadaljevanju je poudarek na vodenju ravnateljev oz. vodij na področju vzgoje in izobraževanja. Prikazani so različni slogi vodenja. Poudarjeno je, da ima vsak vodja oz. ravnatelj veliko pristojnosti, ki se nanašajo na njegovo delo. Dejstvo je, da njegovo delo ne zajema samo vodenja zaposlenih oz. kolektiva, ampak so njegove dolžnosti veliko širše. Vodilo dobrega vodje oz. ravnatelja naj bosta dobra motivacija in razumevanje z zaposlenimi ter njihovega vedenja. Empirični del je sestavljen iz raziskave, ki se nanaša na vodenje ravnateljev oz. vodij. Anketiranci so odgovore posredovali preko spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil poslan vsem vrtcem v Sloveniji. Izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo samo 46. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako ravnatelji oz. vodje svoje vodenje ocenjujejo in katerih pravil/načel se v sklopu lastnega vodenja držijo. Pridobljeni podatki so bili obdelali v programu SPSS.
Ključne besede: Vodenje, kolektiv, vrtec, ravnatelj, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1469; Prenosov: 141
Celotno besedilo (287,32 KB) |
3. KAKOVOST SODELOVANJA OSNOVNOŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE Z VIDIKA SVETOVALNIH DELAVCEVMaja Fridman, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem opisala delo osnovnošolske svetovalne službe in njeno sodelovanje z vodstvom šole. V teoretičnem delu sem z uporabo deskriptivne metode pedagoškega raziskovanja predstavila delo šolske svetovalne službe. Predstavila sem Programske smernice, ki so temelj šolskega svetovanja. Opisala sem glavne naloge in predstavila področja, na katerih deluje svetovalna služba. Opisala sem vodstvo šole. Ravnatelja sem izpostavila kot pedagoškega vodjo in menedžerja in navedla naloge in značilnosti, ki jih mora imeti kot dober vodja. V zadnjem poglavju teoretičnega dela sem predstavila sodelovanje šolske svetovalne službe z vodstvom šole in navedla področja, na katerih sodelujejo.
V empiričnem delu sem z uporabo kvalitativne metode pedagoškega raziskovanja raziskala, kakšna je kakovost sodelovanja osnovnošolske svetovalne službe z vodstvom šole z vidika svetovalnih delavk. Z uporabo nestrukturiranega intervjuja sem ugotavljala potek dela šolskih svetovalnih delavk in področja njihovega delovanja. Raziskovala sem, kako se povezujejo in sodelujejo z ravnatelji in ravnateljicami in kakšna je njihova komunikacija. Raziskala sem, kako svetovalne delavke ocenjujejo kakovost sodelovanja z ravnatelji in ravnateljicami.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolske svetovalne delavke, vodstvo šole, ravnatelj, sodelovanje, kakovost
Objavljeno v DKUM: 06.02.2018; Ogledov: 1278; Prenosov: 121
 Datoteka (462,00 KB) |
4. ZAPOSLITVENA STRUKTURA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEVKaja Valand, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali zaposlitveno strukturo šolskih svetovalnih delavcev v osnovni šoli v preteklosti in danes. Prav tako nas je zanimalo, kateri profil si v svetovalni službi želijo ravnatelji v svojih šolah, kaj vpliva na odločitev ravnatelja pri izbiri strokovnega profila ter kakšna so njihova mnenja o usposobljenosti profila v šolski svetovalni službi glede na osnovna področja dela. Odgovore smo pridobili s pomočjo elektronskega anketnega vprašalnika. K sodelovanju so bili povabljeni vsi ravnatelji osnovnih šol v Sloveniji, ki so v času izvedbe raziskave zasedali to mesto. Ugotovili smo, da je bilo v šolskih letih 2000/01, 2005/06, 2010/11 in 2015/16 največ zaposlenih pedagogov. V teh letih je naraslo število zaposlenih pedagogov, psihologov, specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter socialnih pedagogov. Število zaposlenih socialnih delavcev je v teh letih padlo. V šolskem letu 2015/16 ni nobena šola imela zaposlenega supervizorja, inkluzivnega pedagoga pa so imele zaposlene tri osnovne šole. Prav tako smo ugotovili, da sta po mnenju ravnateljev najbolj usposobljena profila pedagog in psiholog, hkrati pa sta to tudi profila, ki bi jih ravnatelji najraje zaposlili. Pri tem nas je zanimalo, kaj vpliva na odločitev ravnatelja pri izbiranju strokovnega profila v šolski svetovalni službi. Ugotovili smo, da na to vplivajo predvsem potrebe šole.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, profili, zaposlitvena struktura, osnovna šola, ravnatelj, usposobljenost šolskih svetovalnih delavcev
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 2308; Prenosov: 400
Celotno besedilo (1,57 MB) |
5. RAVNATELJEVO VODENJE INSTITUCIJE IN VPLIV NA ZADOVOLJSTVO OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV Z DELOVNO SITUACIJOTjaša Šuc, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali zadovoljstvo osnovnošolskih učiteljev v povezavi z ravnateljevim vodenjem šole. V teoretičnem delu se osredotočamo na poklic učitelja, njegovo vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu, pomen profesionalnega razvoja ter pomembnih motivatorjev, ki vodijo k večjemu zadovoljstvu učiteljev pri delu. K slednjemu mnogo prispeva tudi ravnatelj s stilom vodenja. Uspešno vodenje šole je namreč eden pomembnejših dejavnikov zadovoljstva učiteljev na delovnem mestu, na osnovi slednjega pa se lahko razvije tudi učiteljeva pripadnost šoli.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 292 osnovnošolskih učiteljev iz vseh regij v Sloveniji. Zanimalo nas je, kako učitelji ocenjujejo posamezne dejavnike zadovoljstva pri delu, kakšen je njihov odnos do dela ter pogled na ravnateljevo vodenje šole. Ugotavljali smo tudi, kako učitelji ocenjujejo svojo pripadnost šoli. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovne izkušnje, pridobljeni naziv, velikost šole po številu učencev in vzgojno-izobraževalno obdobje poučevanja.
Temeljne ugotovitve raziskave kažejo, da so učitelji najbolj zadovoljni s samim delom in stalnostjo zaposlitve, najmanj pa z možnostmi napredovanja in s plačo. Nestalnost zaposlitve in nemožnost napredovanja sta hkrati dejavnika, zaradi katerih so v skrbeh predvsem mladi učitelji. Učitelji iz večjih šol so v primerjavi z učitelji iz manjših šol ocenili, da ravnatelj premalo vpeljuje novosti v šolo in redkeje spremlja njihovo delo s hospitacijami. Ugotovili smo tudi, da najvišjo pripadnost šoli čutijo prav učitelji z večletnimi delovnimi izkušnjami, saj radi opravljajo delo na šoli in tudi zunaj delovnega okolja o šoli govorijo pozitivno. Podatki, zbrani z vprašalniki, kažejo, da so učitelji, ki so motivirani za delo in zadovoljni z ravnateljevim vodenjem šole, na splošno zadovoljni z delovno situacijo in kažejo pripadnost šoli.
Ključne besede: učitelj, ravnatelj, osnovna šola, motivacija učiteljev, zadovoljstvo in pripadnost učiteljev
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1247; Prenosov: 213
Celotno besedilo (2,89 MB) |
6. |
7. |
8. VLOGA MANAGEMENTA V OSNOVNIH ŠOLAHKatja Kostrevc, 2012, magistrsko delo Opis: Otroci so naša prihodnost. Poskrbimo, da bo ta lepša in uspešnejša. Poskrbimo, da bodo otroci razvili prave lastnosti in sposobnosti. Začnimo že zgodaj in si zagotovimo bleščečo prihodnost, tako za nas kot za prihodnje generacije. Postavimo trdne temelje, na katerih se bodo izoblikovale izjemne osebnosti.
Osnovna šola je prva vzgojno-izobraževalna inštitucija, s katero se srečajo vsi otroci. V njej otroci preživijo največ let in v teh letih doživijo tudi največje spremembe in razvoj. Kakšne bodo te spremembe in kolikšen bo razvoj, na to v veliki meri vpliva šola. Šola potrebuje tudi podporo staršev. Starši in šola naj »z roko v roki« vodijo podmladek v lepšo prihodnost.
Ravnatelj, kot najvišji management v osnovni šoli, vpliva na vsakega učenca, če že ne neposredno pa zagotovo posredno. Ravnatelj je tisti, čigar naloga je, da zagotavlja, da je šola primerno okolje za otroke, da se v njej vsi dobro počutijo, da so učitelji primerni za poučevanje, da se krizne situacije rešujejo hitro in pravilno in še bi lahko naštevali. Ravnateljeva vloga je obsežna in zakomplicirana, zato za to mesto ni primeren vsakdo. Izrednega pomena je, da je na to vodilno mesto postavljen pravi človek, ki bo kos nalogam in obveznostim. V njegovih rokah so namreč mlada življenja, ki ne bodo dobila možnosti ponovitve svojih prečudovitih let.
Ravnatelj se vsakodnevno srečuje z osnovnimi funkcijami managementa, kot so: planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje. Od njega se pričakuje, da bo strokovnjak za vsako področje, saj mu skupek tega znanja pomaga biti dober manager. Vsako izmed področij je pomembno samo po sebi, vedno pa moramo nanje gledati kot celoto. Glede teorije okoli managementa v vzgojno-izobraževalnih inštitucijah se pojavljajo raznovrstna mnenja. Največja nasprotja se trejo pri vodenju. Izoblikovali sta se dve skupini. Prva zastopa dejstvo, da moramo vodenje obravnavati ločeno od ostalih funkcij managementa. Druga skupina pa pravi, da je vodenje ena izmed funkcij managementa. Drugi skupini se pridružujemo tudi mi. Vodenje šole ne moremo primerjati z vodenjem kakšnega podjetja, med managementom v šolstvu in managementom v gospodarstvu so velike razlike, katere naj bi ravnatelj poznal.
Kako ravnatelji vidijo razlike med managementom v šolstvu in v gospodarstvu in kako vidijo svojo vlogo na šoli, smo preverjali z anonimno anketo v posavskih osnovnih šolah. Analiza anket je pokazala določena odstopanja med teorijo in prakso. Medtem ko med mnenjem ravnateljev in ravnateljic ni prihajalo do nekih bistvenih razlik.
Nikoli ne recite, da en človek ne more narediti veliko. Poglejte si samo, na koliko življenj v svojem mandatu vpliva ravnatelj. Ker pa večina ravnateljev ostane na tem delovnem mestu več kot en mandat, je njegov neprecenljiv. Niti pomisliti ne smemo, kolikšno škodo za okolico in družbo povzroči neučinkovit voditelj.
Ključne besede: management, osnovna šola, ravnatelj
Objavljeno v DKUM: 03.09.2012; Ogledov: 2746; Prenosov: 300
Celotno besedilo (1,45 MB) |
9. PROBLEMATIKA VPISA DIJAKOV NA SREDNJI ŠOLI KOČEVJESanja Lovrec, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je prikaz problematike vpisa dijakov Srednje šole Kočevje. Srednja šola Kočevje je samo ena od slovenskih šol, ki so jo prizadele demografske, gospodarske, družbene in politične spremembe v državi. Velika večina osnovnošolcev, sploh če imajo dober uspeh in ciljajo na visoko izobrazbo, se raje vpiše v gimnazijske programe. Posledica vpisovanja v gimnazije pomeni slab vpis v srednje in poklicne šole. Zaradi vse večjega prilagajanja šol okolju pa tudi ravnatelji in zaposleni na šolah nimajo lahke naloge. Ravnatelji kot vodje šole morajo poskrbeti za učinkovito in uspešno vodenje šole ne samo s pedagoškega vidika, ampak tudi z vidika managerja šole. Sinergijo obeh funkcij ravnateljskega poklica je zelo težko doseči. Vsekakor pa se mora kot posledica spreminjanja različnih dejavnikov šola zaradi večjega vpisa in prepoznavnosti usmerjati v marketing. Ker so slovenske šole danes primorane ravnati tržno in konkurenčno, smo v raziskovalnem delu ugotavljali zadovoljstvo dijakov Srednje šole Kočevje s šolo, profesorji in marketingom šole. Ugotavljali smo raven marketinške kulture in zavedanje marketinga na Srednji šoli Kočevje v primerjavi z Gimnazijo Kočevje. Rezultate raziskovalnega dela smo uporabili za nadaljnje raziskovanje in svetovanje za spodbuditev in razvijanje marketinške kulture na Srednji šoli Kočevje.
Ključne besede: - problematika vpisa v srednje šole
- ravnatelj in manager
- marketing
- marketinška kultura
- razvoj marketinške kulture
Objavljeno v DKUM: 17.08.2012; Ogledov: 1736; Prenosov: 146
Celotno besedilo (647,12 KB) |
10. Ravnateljevanje in kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovnih šolahLaura Horvat, 2012, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil pobliže spoznati pomen ravnateljevanja in njegovega vplivanja na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. S pomočjo anketnega vprašalnika je bila izvedena raziskava na vzorcu 170-ih učiteljev. Z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja je bilo preučeno mnenje učiteljev o vplivu ravnateljevega značaja in stila vodenja na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, njegovem vplivu na odnos med starši učencev in šolo ter družbenim okoljem, ravnateljevem vplivu na šolsko klimo in na uvajanje sprememb. V okviru tega pa še obstoj razlik glede na delovno dobo in delovno mesto učiteljev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: učitelj, ravnatelj, starši, šola, uvajanje sprememb, šolska klima.
Objavljeno v DKUM: 27.02.2012; Ogledov: 3131; Prenosov: 450
Celotno besedilo (1,83 MB) |
