| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Izzivi in pasti učinkovitega vodenja kolektiva v vrtcu
Janja Čepek, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Izzivi in pasti učinkovitega vodenja kolektiva v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je najprej predstavljena definicija vodenja ter menedžmenta nasploh. Omenjeni so različni modeli vodenja in pristopi ter bistvene razlike med njimi. Predstavljeno je, kakšne razlike se kažejo v vodenju glede na pristop vodje oz. ravnatelja na ljudeh, ki jih vodja oz. ravnatelj vodi (od oblastnih vodij, ki svoje zaposlene vlečejo naprej in jih po drugi strani konstantno preverjajo, do pasivnih vodij, ki se ne zanimajo za rezultate in zaposlene). V zaključku tega dela je opredeljen primeren pristop vodje oz. ravnatelja v vrtcu. V nadaljevanju je poudarek na vodenju ravnateljev oz. vodij na področju vzgoje in izobraževanja. Prikazani so različni slogi vodenja. Poudarjeno je, da ima vsak vodja oz. ravnatelj veliko pristojnosti, ki se nanašajo na njegovo delo. Dejstvo je, da njegovo delo ne zajema samo vodenja zaposlenih oz. kolektiva, ampak so njegove dolžnosti veliko širše. Vodilo dobrega vodje oz. ravnatelja naj bosta dobra motivacija in razumevanje z zaposlenimi ter njihovega vedenja. Empirični del je sestavljen iz raziskave, ki se nanaša na vodenje ravnateljev oz. vodij. Anketiranci so odgovore posredovali preko spletnega anketnega vprašalnika, ki je bil poslan vsem vrtcem v Sloveniji. Izpolnjenih anketnih vprašalnikov je bilo samo 46. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako ravnatelji oz. vodje svoje vodenje ocenjujejo in katerih pravil/načel se v sklopu lastnega vodenja držijo. Pridobljeni podatki so bili obdelali v programu SPSS.
Ključne besede: Vodenje, kolektiv, vrtec, ravnatelj, vzgojitelj
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 618; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (287,32 KB)

2.
KAKOVOST SODELOVANJA OSNOVNOŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE Z VIDIKA SVETOVALNIH DELAVCEV
Maja Fridman, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem opisala delo osnovnošolske svetovalne službe in njeno sodelovanje z vodstvom šole. V teoretičnem delu sem z uporabo deskriptivne metode pedagoškega raziskovanja predstavila delo šolske svetovalne službe. Predstavila sem Programske smernice, ki so temelj šolskega svetovanja. Opisala sem glavne naloge in predstavila področja, na katerih deluje svetovalna služba. Opisala sem vodstvo šole. Ravnatelja sem izpostavila kot pedagoškega vodjo in menedžerja in navedla naloge in značilnosti, ki jih mora imeti kot dober vodja. V zadnjem poglavju teoretičnega dela sem predstavila sodelovanje šolske svetovalne službe z vodstvom šole in navedla področja, na katerih sodelujejo. V empiričnem delu sem z uporabo kvalitativne metode pedagoškega raziskovanja raziskala, kakšna je kakovost sodelovanja osnovnošolske svetovalne službe z vodstvom šole z vidika svetovalnih delavk. Z uporabo nestrukturiranega intervjuja sem ugotavljala potek dela šolskih svetovalnih delavk in področja njihovega delovanja. Raziskovala sem, kako se povezujejo in sodelujejo z ravnatelji in ravnateljicami in kakšna je njihova komunikacija. Raziskala sem, kako svetovalne delavke ocenjujejo kakovost sodelovanja z ravnatelji in ravnateljicami.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolske svetovalne delavke, vodstvo šole, ravnatelj, sodelovanje, kakovost
Objavljeno: 06.02.2018; Ogledov: 636; Prenosov: 75
.doc Datoteka (462,00 KB)

3.
ZAPOSLITVENA STRUKTURA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV
Kaja Valand, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali zaposlitveno strukturo šolskih svetovalnih delavcev v osnovni šoli v preteklosti in danes. Prav tako nas je zanimalo, kateri profil si v svetovalni službi želijo ravnatelji v svojih šolah, kaj vpliva na odločitev ravnatelja pri izbiri strokovnega profila ter kakšna so njihova mnenja o usposobljenosti profila v šolski svetovalni službi glede na osnovna področja dela. Odgovore smo pridobili s pomočjo elektronskega anketnega vprašalnika. K sodelovanju so bili povabljeni vsi ravnatelji osnovnih šol v Sloveniji, ki so v času izvedbe raziskave zasedali to mesto. Ugotovili smo, da je bilo v šolskih letih 2000/01, 2005/06, 2010/11 in 2015/16 največ zaposlenih pedagogov. V teh letih je naraslo število zaposlenih pedagogov, psihologov, specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter socialnih pedagogov. Število zaposlenih socialnih delavcev je v teh letih padlo. V šolskem letu 2015/16 ni nobena šola imela zaposlenega supervizorja, inkluzivnega pedagoga pa so imele zaposlene tri osnovne šole. Prav tako smo ugotovili, da sta po mnenju ravnateljev najbolj usposobljena profila pedagog in psiholog, hkrati pa sta to tudi profila, ki bi jih ravnatelji najraje zaposlili. Pri tem nas je zanimalo, kaj vpliva na odločitev ravnatelja pri izbiranju strokovnega profila v šolski svetovalni službi. Ugotovili smo, da na to vplivajo predvsem potrebe šole.
Ključne besede: šolsko svetovalno delo, profili, zaposlitvena struktura, osnovna šola, ravnatelj, usposobljenost šolskih svetovalnih delavcev
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 1338; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

4.
RAVNATELJEVO VODENJE INSTITUCIJE IN VPLIV NA ZADOVOLJSTVO OSNOVNOŠOLSKIH UČITELJEV Z DELOVNO SITUACIJO
Tjaša Šuc, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali zadovoljstvo osnovnošolskih učiteljev v povezavi z ravnateljevim vodenjem šole. V teoretičnem delu se osredotočamo na poklic učitelja, njegovo vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu, pomen profesionalnega razvoja ter pomembnih motivatorjev, ki vodijo k večjemu zadovoljstvu učiteljev pri delu. K slednjemu mnogo prispeva tudi ravnatelj s stilom vodenja. Uspešno vodenje šole je namreč eden pomembnejših dejavnikov zadovoljstva učiteljev na delovnem mestu, na osnovi slednjega pa se lahko razvije tudi učiteljeva pripadnost šoli. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 292 osnovnošolskih učiteljev iz vseh regij v Sloveniji. Zanimalo nas je, kako učitelji ocenjujejo posamezne dejavnike zadovoljstva pri delu, kakšen je njihov odnos do dela ter pogled na ravnateljevo vodenje šole. Ugotavljali smo tudi, kako učitelji ocenjujejo svojo pripadnost šoli. Pri tem nas je zanimal obstoj razlik med učitelji glede na delovne izkušnje, pridobljeni naziv, velikost šole po številu učencev in vzgojno-izobraževalno obdobje poučevanja. Temeljne ugotovitve raziskave kažejo, da so učitelji najbolj zadovoljni s samim delom in stalnostjo zaposlitve, najmanj pa z možnostmi napredovanja in s plačo. Nestalnost zaposlitve in nemožnost napredovanja sta hkrati dejavnika, zaradi katerih so v skrbeh predvsem mladi učitelji. Učitelji iz večjih šol so v primerjavi z učitelji iz manjših šol ocenili, da ravnatelj premalo vpeljuje novosti v šolo in redkeje spremlja njihovo delo s hospitacijami. Ugotovili smo tudi, da najvišjo pripadnost šoli čutijo prav učitelji z večletnimi delovnimi izkušnjami, saj radi opravljajo delo na šoli in tudi zunaj delovnega okolja o šoli govorijo pozitivno. Podatki, zbrani z vprašalniki, kažejo, da so učitelji, ki so motivirani za delo in zadovoljni z ravnateljevim vodenjem šole, na splošno zadovoljni z delovno situacijo in kažejo pripadnost šoli.
Ključne besede: učitelj, ravnatelj, osnovna šola, motivacija učiteljev, zadovoljstvo in pripadnost učiteljev
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 657; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

5.
Kultura samoevalvacije kot dejavnik razvojnih procesov pri dvigu in ohranjanju kakovosti dela v srednjih poklicnih in strokovnih šolah
Marija Pevec, 2014, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava vodenje procesa samoevalvacije v segmentu srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. Temeljni namen je bil raziskati in preučiti obstoječe stanje vodenja samoevalvacijskih aktivnosti na naših srednjih poklicnih in strokovnih šolah s ciljem preveriti učinkovitost različnih modelov/pristopov v praksi in profesionalno ter zakonodajno odgovornost šol z vidika razvojne naravnanosti in sistema. Ključne ugotovitve empirične raziskave so, da obstajajo razlike v dojemanju kakovosti med izbranimi šolami ter neenotni pristop k samoevalvaciji. Ugotovili smo tudi, da se šole razlikujejo v dimenzijah zaznavanja procesa samoevalvacije in vloge poročila za kakovost.
Ključne besede: samoevalvacija, kakovost, srednje poklicno in strokovno izobraževanje, učitelj, ravnatelj
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 1598; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

6.
Ocenjevanje delovne uspešnosti učiteljev v osnovni šoli
Ivanka Oblak, Eva Jereb, 2008, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: delovna uspešnost, ocenjevanje, kriteriji, učitelj, ravnatelj
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 2929; Prenosov: 252
URL Povezava na celotno besedilo

7.
VLOGA MANAGEMENTA V OSNOVNIH ŠOLAH
Katja Kostrevc, 2012, magistrsko delo

Opis: Otroci so naša prihodnost. Poskrbimo, da bo ta lepša in uspešnejša. Poskrbimo, da bodo otroci razvili prave lastnosti in sposobnosti. Začnimo že zgodaj in si zagotovimo bleščečo prihodnost, tako za nas kot za prihodnje generacije. Postavimo trdne temelje, na katerih se bodo izoblikovale izjemne osebnosti. Osnovna šola je prva vzgojno-izobraževalna inštitucija, s katero se srečajo vsi otroci. V njej otroci preživijo največ let in v teh letih doživijo tudi največje spremembe in razvoj. Kakšne bodo te spremembe in kolikšen bo razvoj, na to v veliki meri vpliva šola. Šola potrebuje tudi podporo staršev. Starši in šola naj »z roko v roki« vodijo podmladek v lepšo prihodnost. Ravnatelj, kot najvišji management v osnovni šoli, vpliva na vsakega učenca, če že ne neposredno pa zagotovo posredno. Ravnatelj je tisti, čigar naloga je, da zagotavlja, da je šola primerno okolje za otroke, da se v njej vsi dobro počutijo, da so učitelji primerni za poučevanje, da se krizne situacije rešujejo hitro in pravilno in še bi lahko naštevali. Ravnateljeva vloga je obsežna in zakomplicirana, zato za to mesto ni primeren vsakdo. Izrednega pomena je, da je na to vodilno mesto postavljen pravi človek, ki bo kos nalogam in obveznostim. V njegovih rokah so namreč mlada življenja, ki ne bodo dobila možnosti ponovitve svojih prečudovitih let. Ravnatelj se vsakodnevno srečuje z osnovnimi funkcijami managementa, kot so: planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje. Od njega se pričakuje, da bo strokovnjak za vsako področje, saj mu skupek tega znanja pomaga biti dober manager. Vsako izmed področij je pomembno samo po sebi, vedno pa moramo nanje gledati kot celoto. Glede teorije okoli managementa v vzgojno-izobraževalnih inštitucijah se pojavljajo raznovrstna mnenja. Največja nasprotja se trejo pri vodenju. Izoblikovali sta se dve skupini. Prva zastopa dejstvo, da moramo vodenje obravnavati ločeno od ostalih funkcij managementa. Druga skupina pa pravi, da je vodenje ena izmed funkcij managementa. Drugi skupini se pridružujemo tudi mi. Vodenje šole ne moremo primerjati z vodenjem kakšnega podjetja, med managementom v šolstvu in managementom v gospodarstvu so velike razlike, katere naj bi ravnatelj poznal. Kako ravnatelji vidijo razlike med managementom v šolstvu in v gospodarstvu in kako vidijo svojo vlogo na šoli, smo preverjali z anonimno anketo v posavskih osnovnih šolah. Analiza anket je pokazala določena odstopanja med teorijo in prakso. Medtem ko med mnenjem ravnateljev in ravnateljic ni prihajalo do nekih bistvenih razlik. Nikoli ne recite, da en človek ne more narediti veliko. Poglejte si samo, na koliko življenj v svojem mandatu vpliva ravnatelj. Ker pa večina ravnateljev ostane na tem delovnem mestu več kot en mandat, je njegov neprecenljiv. Niti pomisliti ne smemo, kolikšno škodo za okolico in družbo povzroči neučinkovit voditelj.
Ključne besede: management, osnovna šola, ravnatelj
Objavljeno: 03.09.2012; Ogledov: 1939; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

8.
PROBLEMATIKA VPISA DIJAKOV NA SREDNJI ŠOLI KOČEVJE
Sanja Lovrec, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je prikaz problematike vpisa dijakov Srednje šole Kočevje. Srednja šola Kočevje je samo ena od slovenskih šol, ki so jo prizadele demografske, gospodarske, družbene in politične spremembe v državi. Velika večina osnovnošolcev, sploh če imajo dober uspeh in ciljajo na visoko izobrazbo, se raje vpiše v gimnazijske programe. Posledica vpisovanja v gimnazije pomeni slab vpis v srednje in poklicne šole. Zaradi vse večjega prilagajanja šol okolju pa tudi ravnatelji in zaposleni na šolah nimajo lahke naloge. Ravnatelji kot vodje šole morajo poskrbeti za učinkovito in uspešno vodenje šole ne samo s pedagoškega vidika, ampak tudi z vidika managerja šole. Sinergijo obeh funkcij ravnateljskega poklica je zelo težko doseči. Vsekakor pa se mora kot posledica spreminjanja različnih dejavnikov šola zaradi večjega vpisa in prepoznavnosti usmerjati v marketing. Ker so slovenske šole danes primorane ravnati tržno in konkurenčno, smo v raziskovalnem delu ugotavljali zadovoljstvo dijakov Srednje šole Kočevje s šolo, profesorji in marketingom šole. Ugotavljali smo raven marketinške kulture in zavedanje marketinga na Srednji šoli Kočevje v primerjavi z Gimnazijo Kočevje. Rezultate raziskovalnega dela smo uporabili za nadaljnje raziskovanje in svetovanje za spodbuditev in razvijanje marketinške kulture na Srednji šoli Kočevje.
Ključne besede: - problematika vpisa v srednje šole - ravnatelj in manager - marketing - marketinška kultura - razvoj marketinške kulture
Objavljeno: 17.08.2012; Ogledov: 1085; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (647,12 KB)

9.
Ravnateljevanje in kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovnih šolah
Laura Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil pobliže spoznati pomen ravnateljevanja in njegovega vplivanja na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. S pomočjo anketnega vprašalnika je bila izvedena raziskava na vzorcu 170-ih učiteljev. Z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja je bilo preučeno mnenje učiteljev o vplivu ravnateljevega značaja in stila vodenja na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, njegovem vplivu na odnos med starši učencev in šolo ter družbenim okoljem, ravnateljevem vplivu na šolsko klimo in na uvajanje sprememb. V okviru tega pa še obstoj razlik glede na delovno dobo in delovno mesto učiteljev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: učitelj, ravnatelj, starši, šola, uvajanje sprememb, šolska klima.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2445; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

10.
RAVNATELJEVO SPREMLJANJE IN USMERJANJE UČITELJEVEGA DELA
Nina Tement, 2011, diplomsko delo

Opis: Velikega pomena je, da šole učencem nudijo kakovostno izobrazbo in da zaposlujejo ljudi, ki svoje poučevanje nenehno izboljšujejo in ga prilagajajo razmeram v bližnjem okolju in po svetu. Kakovostna izobrazba namreč omogoča učencem, da se razvijejo v odgovorne in samozavestne osebe, ki znajo preživeti v informacijski dobi, katero zaznamuje hitro povečevanje števila informacij. V praksi pa smo še vedno velikokrat priča individualizmu v šolah, zavračanju novih idej in medsebojnega sodelovanja. Ravnatelji, katerih glavna naloga bi morala biti skrb za kakovostno šolo, saj je to vendar glavni namen te organizacije, so zasipani s kupi administrativnih obvez in izgubljajo stik s tem, kar je v šoli zares pomembno. Zato sem v teoretičnem delu diplomskega dela predstavila pomembnost in pravilen način izvajanja spremljave učiteljevega dela. Predvsem sem se osredotočila na neposredno opazovanje učnega procesa (hospitacije), ki ima veliko neizkoriščenega potenciala v slovenskih šolah. S pravilnim, pogostejšim in doslednejšim izvajanjem, bi lahko nepredstavljivo izboljšali kakovost učenja in poučevanja. V empiričnem delu diplomskega dela sem žal ugotovila, da se v slovenskih šolah hospitacije izvajajo največkrat dvakrat letno in pri učiteljih še vedno pogosto vzbujajo negativne občutke. Da bi spremenili ta negativen odnos, bi morali o koristnosti hospitacij seznaniti že bodoče učitelje, pa tudi spremeniti zakonodajo, ki tako ohlapno določa spremljavo učiteljevega dela. Iz slovenskih šol bi morali pregnati individualizem, zaprtost posameznih oddelkov in strah pred kritiko. Učitelje bi morali motivirati k izboljševanju svojega dela in spodbujati medsebojno sodelovanje ter izmenjavo mnenj na šolah in tudi med šolami. S pozitivnim pristopom k hospitacijam lahko dosežemo večje zadovoljstvo pri učiteljih, večjo kakovost poučevanja in bolj kakovostno šolo. Zakaj se potem še kar upiramo?
Ključne besede: vodenje za kakovost, kakovostna šola, kakovostno učenje in poučevanje, učitelji, ravnatelj, hospitacije, spremljanje in usmerjanje učiteljevega dela
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 4346; Prenosov: 597
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici