SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Motiviranje zaposlenih v dijaških domovih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Romana Tramšek, 2005, diplomsko delo

Ključne besede: dijaški dom, vzgojitelj, ravnatelj
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2508; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

2.
3.
KAKO VZGOJITELJI V VRTCU ZAZNAVAJO VODENJE
Lea Lihtenvalner, 2009, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času večino primarne socializacije prevzamejo vrtci oz. vzgojitelji v njih. Le-ti so tako dvojno obremenjeni. Na eni strani so jim naložene dolžnosti s strani zakona, na drugi strani pa vzgojitelje v vrtcih obvezujejo pričakovanja in zahteve družbe. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, kako se vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev počutijo v vrtcu in kako doživljajo ravnatelja kot pedagoškega vodjo. Poleg tega smo želeli ugotoviti, kaj menijo vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev o pogostosti pojavljanja konfliktov v kolektivu in kakšni so vzroki za pojavljanje le-teh, kako ocenjujejo lastno obremenjenost in kakovost odnosov med sodelavci ter kako pomembno jim je strokovno znanje in kakšen odnos imajo do vseživljenjskega učenja. Pri omenjenih sklopih smo preverjali obstoj razlik, glede na delo, ki ga oseba opravlja v vrtcu, glede na število let dela v vrtcu na delovnem mestu vzgojitelja oz. pomočnika vzgojitelja, glede na velikost kolektiva in glede na opremljenost vrtca (oz. pogoje za pripravo in evalvacijo dela). Podatke smo zbrali z deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Ugotovili smo, da se vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev v vrtcu večinoma počutijo dobro oz. zelo dobro. Ravnatelja doživljajo kot strokovnjaka, ki mu zaupajo. Menijo, da svoje delo opravlja zelo dobro oz. dobro in cenijo, da se pogosto posvetuje z njimi pri uvajanju novih ukrepov. V večini vrtcev se konflikti med sodelavci pojavljajo redko, če pa se že pojavijo, so najpogostejši vzroki za njihov nastanek različno mnenje o izvajanju aktivnosti v vrtcu, slabo razpoloženje sodelavcev in preobremenjenost z nalogami v vrtcu. Skoraj polovica vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev ocenjuje, da so preobremenjeni redko in tretjina, da se nikoli ne čutijo preobremenjene. V nekaterih vrtcih so odnosi med sodelavci dobri, osebni in profesionalni, spet v drugih so formalni in profesionalni, vendar pa vseeno prevladujejo vrtci, v katerih sodelavci pogosto ali celo vedno sodelujejo med sabo. Vzgojiteljem in pomočnikom vzgojiteljev je vseživljenjsko učenje pomembno in postaja vse pomembnejše, zato pogosto posegajo po strokovni literaturi. V dodatnem izobraževanju namreč vidijo priložnost, da izboljšajo kvaliteto svojega dela in da izmenjajo izkušnje z ostalimi kolegi. Vseživljenjsko učenje je zato pomembno, saj omogoča boljše prilagajanje konkretnim situacijam in posameznik lahko okrepi šibkejša področja. To opažajo tudi ravnatelji, zato vseživljenjsko izobraževanje vzpodbujajo in celo priskrbijo sredstva za izvajanje le-tega.
Ključne besede: vzgojitelj, ravnatelj, vzgoja, vodenje, zaznavanje vodenja, sodelovanje, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2819; Prenosov: 371
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
PRENOVA IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV NA ŠOLSKEM CENTRU PTUJ (EKONOMSKI ŠOLI) IN NJEN VPLIV NA KAKOVOST IZOBRAŽEVANJA V ORGANIZACIJI
Boštjan Petučnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Kot lahko vidimo iz same teoretične in zgoraj opisane predstavitve projekta prenove programov, lahko realno ocenimo, da je prenova programov nujna, saj nam dolgoročno gledano zagotavlja obstoj v vse bolj turbolentnem in konkurenčnem okolju srednjih šol, ki so začele v bitki za svoj obstoj tekmovati na vse možne načine. Nekatere tudi nehumano. Mi smo se odločili da bomo s prenovo vstopili v kolje kot konkurenčna šola, ki jo bo odlikovala ustrezna strokovna usposobljenost kadra, opremljenost prostorov in pa konkurenčnost naših diplomantov, ki naj dobijo najaktualnejša in predvsem uporabna znanja. To pomeni, da bomo morali planirati tako dolgoročno kot kratkoročno. Dolgoročno predvsem na področju uresničevanja vizije šole, kratkoročno pa predvsem na področju uresničevanja cilja konkurenčnosti naših diplomantov, saj so le kratkoročni plani tisti, ki nam bodo omogočali prilagajanje smernicam in tržnih silam okolja. Prizadevali si bomo predvsem za to, da bo znanje naša prioriteta. Znanje v tem smislu pa opredeljuje uporabno znanje v stroki.
Ključne besede: kurikulum, prenova izobraževalnih programov, kakovost, storitve, učitelj, ravnatelj, manager, izobraževalni sistem, izobraževanje.
Objavljeno: 27.11.2009; Ogledov: 1361; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (352,17 KB)

5.
KOMPETENČNI PROFIL POSLOVODJE IN RAVNATELJA VRTCA
Amina Radončić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali kompetenčni profil ravnatelja v vrtcu in poslovodje. Zanimalo nas je katere kompetence so prisotne pri ravnateljih in katere pri poslovodjah, torej ali so dovolj kompetentni. Diplomsko nalogo smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo predstavili teorijo povezano s kompetencami, v drugem delu pa raziskavo. To smo izvedli s pomočjo anketnih vprašalnikov v trgovinah in vrtcih. Ugotavljali smo ali so vodje teh ustanov dovolj kompetentni za svoje delo. S pomočjo te diplomske naloge smo ugotovljali katere kompetence so pomembne za dobrega vodjo in kako lahko s pomočjo kompetenc izberemo in zaposlimo pravo osebo. S prvo hipotezo smo ugotavljali ali sta si profila ključnih kompetenc pri ravnatelju in poslovodji podobna in jo zavrnili, saj smo ugotovili, da je korelacija med rangoma poslovodij in ravnateljev šibka. Pri drugi hipotezi smo raziskovali ali obstajajo pomembne razlike v specifičnih kompetencah ravnatelja in poslovodje. To hipotezo smo potrdili, saj so za ravnatelje bolj značilne kompetence povezane z zakoni, znanjem, stroko kot pa kompetence, ki so povezane s čustvi, stiki z osebjem, medtem ko je pri poslovodjah obratno. Ti imajo kompetence, ki urejajo čustva in medosebne odnose, saj so poslovodje nenehno v stiku s podrejenimi. Torej lahko sklepamo, da bistvena razlika obstaja. S tretjo hipotezo smo preverjali trditev, da so ravnatelji in poslovodje po mnenju sodelavcev kompetentni za svoje delo. Hipotezo smo potrdili, ker je pri obeh skupinah večina kompetenc ocenjenih z visokimi ocenami in prav to nam pove, da so dovolj kompetentni za svoje delo.
Ključne besede: kompetence, ključne kompetence, specifične kompetence, kompetenčni profil, poslovodja, ravnatelj, vodenje, osebnostne lastnosti
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2601; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (348,91 KB)

6.
SODELOVANJE ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE Z VODSTVOM ŠOLE NA ŠTUDIJI PRIMERA
Janja Vogrin, 2010, diplomsko delo

Opis: Šolska svetovalna služba in vodstvo šole sta najmanjša, a zelo pomembna podsistema šole s številnimi obveznostmi in širokim delovnim področjem. Ravnatelj je postavljen na čelo šole kot njen poslovni in pedagoški vodja in s tem v eni osebi združuje številne naloge, ki so vezane na vzgojno-izobraževalni proces in zagotavljanje pogojev zanj. Predvsem v vzgojno-izobraževalne naloge je pogosto vključena tudi šolska svetovalna služba, ki sodeluje z vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa in je integrirana v različna področja dela šole. V diplomskem delu smo opisali glavne naloge šolske svetovalne službe in vodstva šole, izpostavili pa smo tudi konkretna področja, na katerih podsistema sodelujeta. Ugotovili smo, da ravnatelji šolski svetovalni službi pogosto poverjajo naloge v zvezi z vzpostavljanjem in ohranjanjem stikov z javnimi strokovnimi zavodi, sodelovanje s starši in oblikovanje oddelkov. Zaradi razlik v konkretnih potrebah šole seveda prihaja do poverjanja različnih nalog, ki so včasih odvisne tudi od strokovnega profila šolskih svetovalnih delavcev. V empiričnem delu smo opravili študijo primera na Osnovni šoli Radlje ob Dravi in ugotovili, da vodstvo te šole uspešno sodeluje s šolsko svetovalno službo, ki je vključena v vsa za njeno stroko relevantna področja dela šole, hkrati pa kljub nekaterim poverjenim nalogam ni preobremenjena, saj je na prvem mestu še vedno neposredno delo z otroki. Pri tem ima vso podporo vodstva šole.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavci, vodstvo šole, ravnatelj, pedagoški vodja, menedžer, sodelovanje, poverjanje, študija primera
Objavljeno: 29.03.2011; Ogledov: 2138; Prenosov: 266
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

7.
RAVNATELJEVO SPREMLJANJE IN USMERJANJE UČITELJEVEGA DELA
Nina Tement, 2011, diplomsko delo

Opis: Velikega pomena je, da šole učencem nudijo kakovostno izobrazbo in da zaposlujejo ljudi, ki svoje poučevanje nenehno izboljšujejo in ga prilagajajo razmeram v bližnjem okolju in po svetu. Kakovostna izobrazba namreč omogoča učencem, da se razvijejo v odgovorne in samozavestne osebe, ki znajo preživeti v informacijski dobi, katero zaznamuje hitro povečevanje števila informacij. V praksi pa smo še vedno velikokrat priča individualizmu v šolah, zavračanju novih idej in medsebojnega sodelovanja. Ravnatelji, katerih glavna naloga bi morala biti skrb za kakovostno šolo, saj je to vendar glavni namen te organizacije, so zasipani s kupi administrativnih obvez in izgubljajo stik s tem, kar je v šoli zares pomembno. Zato sem v teoretičnem delu diplomskega dela predstavila pomembnost in pravilen način izvajanja spremljave učiteljevega dela. Predvsem sem se osredotočila na neposredno opazovanje učnega procesa (hospitacije), ki ima veliko neizkoriščenega potenciala v slovenskih šolah. S pravilnim, pogostejšim in doslednejšim izvajanjem, bi lahko nepredstavljivo izboljšali kakovost učenja in poučevanja. V empiričnem delu diplomskega dela sem žal ugotovila, da se v slovenskih šolah hospitacije izvajajo največkrat dvakrat letno in pri učiteljih še vedno pogosto vzbujajo negativne občutke. Da bi spremenili ta negativen odnos, bi morali o koristnosti hospitacij seznaniti že bodoče učitelje, pa tudi spremeniti zakonodajo, ki tako ohlapno določa spremljavo učiteljevega dela. Iz slovenskih šol bi morali pregnati individualizem, zaprtost posameznih oddelkov in strah pred kritiko. Učitelje bi morali motivirati k izboljševanju svojega dela in spodbujati medsebojno sodelovanje ter izmenjavo mnenj na šolah in tudi med šolami. S pozitivnim pristopom k hospitacijam lahko dosežemo večje zadovoljstvo pri učiteljih, večjo kakovost poučevanja in bolj kakovostno šolo. Zakaj se potem še kar upiramo?
Ključne besede: vodenje za kakovost, kakovostna šola, kakovostno učenje in poučevanje, učitelji, ravnatelj, hospitacije, spremljanje in usmerjanje učiteljevega dela
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 3531; Prenosov: 539
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

8.
Ravnateljevanje in kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa v osnovnih šolah
Laura Horvat, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomskega dela je bil pobliže spoznati pomen ravnateljevanja in njegovega vplivanja na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa. S pomočjo anketnega vprašalnika je bila izvedena raziskava na vzorcu 170-ih učiteljev. Z deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja je bilo preučeno mnenje učiteljev o vplivu ravnateljevega značaja in stila vodenja na kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, njegovem vplivu na odnos med starši učencev in šolo ter družbenim okoljem, ravnateljevem vplivu na šolsko klimo in na uvajanje sprememb. V okviru tega pa še obstoj razlik glede na delovno dobo in delovno mesto učiteljev.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: učitelj, ravnatelj, starši, šola, uvajanje sprememb, šolska klima.
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 2041; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

9.
VLOGA MANAGEMENTA V OSNOVNIH ŠOLAH
Katja Kostrevc, 2012, magistrsko delo

Opis: Otroci so naša prihodnost. Poskrbimo, da bo ta lepša in uspešnejša. Poskrbimo, da bodo otroci razvili prave lastnosti in sposobnosti. Začnimo že zgodaj in si zagotovimo bleščečo prihodnost, tako za nas kot za prihodnje generacije. Postavimo trdne temelje, na katerih se bodo izoblikovale izjemne osebnosti. Osnovna šola je prva vzgojno-izobraževalna inštitucija, s katero se srečajo vsi otroci. V njej otroci preživijo največ let in v teh letih doživijo tudi največje spremembe in razvoj. Kakšne bodo te spremembe in kolikšen bo razvoj, na to v veliki meri vpliva šola. Šola potrebuje tudi podporo staršev. Starši in šola naj »z roko v roki« vodijo podmladek v lepšo prihodnost. Ravnatelj, kot najvišji management v osnovni šoli, vpliva na vsakega učenca, če že ne neposredno pa zagotovo posredno. Ravnatelj je tisti, čigar naloga je, da zagotavlja, da je šola primerno okolje za otroke, da se v njej vsi dobro počutijo, da so učitelji primerni za poučevanje, da se krizne situacije rešujejo hitro in pravilno in še bi lahko naštevali. Ravnateljeva vloga je obsežna in zakomplicirana, zato za to mesto ni primeren vsakdo. Izrednega pomena je, da je na to vodilno mesto postavljen pravi človek, ki bo kos nalogam in obveznostim. V njegovih rokah so namreč mlada življenja, ki ne bodo dobila možnosti ponovitve svojih prečudovitih let. Ravnatelj se vsakodnevno srečuje z osnovnimi funkcijami managementa, kot so: planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje. Od njega se pričakuje, da bo strokovnjak za vsako področje, saj mu skupek tega znanja pomaga biti dober manager. Vsako izmed področij je pomembno samo po sebi, vedno pa moramo nanje gledati kot celoto. Glede teorije okoli managementa v vzgojno-izobraževalnih inštitucijah se pojavljajo raznovrstna mnenja. Največja nasprotja se trejo pri vodenju. Izoblikovali sta se dve skupini. Prva zastopa dejstvo, da moramo vodenje obravnavati ločeno od ostalih funkcij managementa. Druga skupina pa pravi, da je vodenje ena izmed funkcij managementa. Drugi skupini se pridružujemo tudi mi. Vodenje šole ne moremo primerjati z vodenjem kakšnega podjetja, med managementom v šolstvu in managementom v gospodarstvu so velike razlike, katere naj bi ravnatelj poznal. Kako ravnatelji vidijo razlike med managementom v šolstvu in v gospodarstvu in kako vidijo svojo vlogo na šoli, smo preverjali z anonimno anketo v posavskih osnovnih šolah. Analiza anket je pokazala določena odstopanja med teorijo in prakso. Medtem ko med mnenjem ravnateljev in ravnateljic ni prihajalo do nekih bistvenih razlik. Nikoli ne recite, da en človek ne more narediti veliko. Poglejte si samo, na koliko življenj v svojem mandatu vpliva ravnatelj. Ker pa večina ravnateljev ostane na tem delovnem mestu več kot en mandat, je njegov neprecenljiv. Niti pomisliti ne smemo, kolikšno škodo za okolico in družbo povzroči neučinkovit voditelj.
Ključne besede: management, osnovna šola, ravnatelj
Objavljeno: 03.09.2012; Ogledov: 1443; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

10.
PROBLEMATIKA VPISA DIJAKOV NA SREDNJI ŠOLI KOČEVJE
Sanja Lovrec, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je prikaz problematike vpisa dijakov Srednje šole Kočevje. Srednja šola Kočevje je samo ena od slovenskih šol, ki so jo prizadele demografske, gospodarske, družbene in politične spremembe v državi. Velika večina osnovnošolcev, sploh če imajo dober uspeh in ciljajo na visoko izobrazbo, se raje vpiše v gimnazijske programe. Posledica vpisovanja v gimnazije pomeni slab vpis v srednje in poklicne šole. Zaradi vse večjega prilagajanja šol okolju pa tudi ravnatelji in zaposleni na šolah nimajo lahke naloge. Ravnatelji kot vodje šole morajo poskrbeti za učinkovito in uspešno vodenje šole ne samo s pedagoškega vidika, ampak tudi z vidika managerja šole. Sinergijo obeh funkcij ravnateljskega poklica je zelo težko doseči. Vsekakor pa se mora kot posledica spreminjanja različnih dejavnikov šola zaradi večjega vpisa in prepoznavnosti usmerjati v marketing. Ker so slovenske šole danes primorane ravnati tržno in konkurenčno, smo v raziskovalnem delu ugotavljali zadovoljstvo dijakov Srednje šole Kočevje s šolo, profesorji in marketingom šole. Ugotavljali smo raven marketinške kulture in zavedanje marketinga na Srednji šoli Kočevje v primerjavi z Gimnazijo Kočevje. Rezultate raziskovalnega dela smo uporabili za nadaljnje raziskovanje in svetovanje za spodbuditev in razvijanje marketinške kulture na Srednji šoli Kočevje.
Ključne besede: - problematika vpisa v srednje šole - ravnatelj in manager - marketing - marketinška kultura - razvoj marketinške kulture
Objavljeno: 17.08.2012; Ogledov: 814; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (647,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici