SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
Gospodarjenje z nevarnim blagom v podjetju v okviru sistemov ravnanja z okoljem : magistrska naloga
Gregor Novak, 2009, magistrsko delo/naloga

Opis: Magistrska naloga opredeljuje področje gospodarjenja z nevarnimi kemikalijami oz. blagom v podjetju. Zakonske zahteve, ki jih mora izpolnjevati podjetje pri izvajanju svoje dejavnosti, posegajo na področje samega ravnanja s kemikalijami, prevoza nevarnega blaga in varstva pred nesrečami z nevarnimi kemikalijami. Kako podjetja v praksi zagotavljajo delovanje v skladu s predstavljenimi zahtevami, je prikazano na primeru podjetja Gorenje, d.d.. Podjetje v svoji proizvodnji uporablja paleto nevarnih kemikalij. Vse kemikalije se v podjetje dostavljajo po cestnem prometu, zato je nujno izpolnjevanje predpisov s področja prevoza nevarnega blaga. Določeni postopki so že danes vključeni v vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem, za vse ostale, ki še niso, predvsem zagotavljanje obveznosti za prevoz, pa je to smiselno storiti in jih definirati z internimi organizacijskimi predpisi. S pomočjo tehnike diagramov poteka smo povezali obstoječ postopek odobritve uvedbe nove kemikalije v proizvodnjo, s postopkom zagotavljanja obveznosti glede prevoza nevarnega blaga.
Ključne besede: nevarne kemikalije, prevoz nevarnega blaga, varstvo pred nesrečami, sistem ravnanja z okoljem
Objavljeno: 17.08.2009; Ogledov: 1861; Prenosov: 153
.pdf Polno besedilo (665,26 KB)

6.
CELOVITO OBVLADOVANJE OKOLJSKIH STROŠKOV V PODJETJU X D.D.
Ana Sekolec Kocijančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Okoljsko računovodstvo je del sistema ravnanja z okoljem in je novejši pristop, s katerim lahko podjetje poveča svojo okoljsko odgovornost. Snovanje sistema okoljskega računovodstva v podjetju in njegovo uvajanje je projekt, ki mora biti natančno opredeljen s planom potrebnih nalog. Diplomska naloga v prvem delu prikazuje teoretično podlago za snovanje sistema okoljskega računovodstva, s prikazom temeljnih nalog, ki morajo biti v podjetju opravljene, če podjetje želi takšen sistem vzpostaviti. Drugi del je praktično usmerjen in opisuje postopek snovanja sistema okoljskega računovodstva v podjetju X d.d., ki deluje v panogi predelave odpadkov. Dejanski primer prikazuje aktivnosti in spremembe, ki so v podjetju potrebne za kasnejše uvajanje omenjenega sistema okoljskega računovodstva. Diplomska naloga želi opozoriti na posebnosti in potrebo po prilagajanju sistema, ki se pojavlja zaradi dejavnosti, v kateri deluje podjetje X d.d.. V podjetju se morajo v postopku snovanja sistema okoljskega računovodstva na novo opredeliti aktivnosti, ki se izvajajo v podjetju in naloge zaposlenih, to je tistih, ki sodelujejo v samem snovanju sistema, in tistih, katerih naloge se nanašajo na področje okoljskega računovodstva. To se doseže s pomočjo popisa obstoječega stanja in navedbo potrebnih sprememb v obstoječem sistemu računovodstva in sistemu ravnanja z okoljem. Odgovorni za snovanje in uvajanje sistema morajo dobro poznati samo podjetje in njegove procese, proizvodni management, računovodstvo in povezave med njimi. Ob tem je potrebno tudi teoretično znanje o razvidovanju okoljskih stroškov in s tem povezanih aktivnosti. Obstaja več načinov opredeljevanja okoljskih stroškov. Z izbranim načinom določanja okoljskih stroškov, po metodologiji IFAC, lahko z natančno opredelitvijo okoljskih vplivov in z njimi povezanih stroškov, primerno izbranimi kazalniki in kontinuiranim analiziranjem v podjetju X d.d. oblikujemo takšne informacije, ki bodo primerna podlaga za odločanje o okoljskih in poslovnih vprašanjih. S pravilnimi odločitvami bo podjetje doseglo cilj o okoljsko odgovornem ravnanju .
Ključne besede: Trajnostni razvoj, sistem ravnanja z okoljem, sistem okoljskega računovodstva, okoljski kazalniki, snovanje sistema okoljskega računovodstva, okoljski stroški, predelava odpadkov
Objavljeno: 08.12.2009; Ogledov: 1759; Prenosov: 586
.pdf Polno besedilo (722,23 KB)

7.
ESČP - DELOVANJE SODIŠČA IN PRIKAZ PRIMEROV POVEZANIH S 3. ČLENOM EKČP
Matjaž Vrabec, 2009, diplomsko delo

Opis: Evropsko sodišče za človekove pravice je bilo ustanovljeno na podlagi evropske konvencije o človekovih pravicah, z dodatnim protokolom št. 11. Število sodnikov je enako številu držav članic — trenutno 47. Sodniki so izvoljeni s strani parlamentarne skupščine Sveta Evrope, za dobo šestih let. Sestava sodišča se menja na tri leta, zato je ob prvi sestavi sodišča polovica sodnikov imela le tri letni mandat. Sodniki na sodišču delujejo v svojem imenu in niso odgovorni nobeni državi. Ne smejo opravljati nobenih dejavnostih, ki so v nasprotju z njihovo neodvisnostjo ali nepristranskostjo. Prav tako jim preneha mandat ko dopolnijo 70 let. Vlogo na sodišče lahko poda posameznik, nevladna organizacija ali skupina posameznikov, ki zatrjujejo, da so žrtve kršitev konvencije. Pritožbo lahko vložijo tudi države pogodbenice (državna pritožba), in sicer zaradi domnevnih kršitev določil konvencije, ki bi jih lahko pripisali drugi državi pogodbenici. Postopek pred sodiščem je mogoče razdeliti na več faz: predhodni postopek in registracija vloge, obravnavanje vloge, preskus dopustnosti vloge, dajanje vloge vladi v odgovor, morebitna prijateljska poravnava oziroma sprejetje sodbe. Evropsko sodišče za človekove pravice je pritožbeno in deluje po načelu subsidiarnosti, nanj se lahko stranke obrnejo po izčrpanju pravnih sredstev v svoji državi, in sicer po dokončni odločitvi domačega sodstva, in sicer v roku šestih mesecev. Sodbe sodišča postanejo dokončne po preteku treh mesecev in so za tožene države obvezujoče. Sodišče pa lahko, na zahtevo odbora ministrov poda svetovalna mnenja o pravnih vprašanjih, ki zadevajo interpretacijo konvencije in njenih protokolov. Če se osredotočimo na obravnavo konkretnega člena ugotovimo, da se je sodišče v številnih primerih ukvarjalo z vprašanjem kršitve tretjega člena konvencije, ki pravi »nikogar se ne sme mučiti, niti nečloveško ali ponižujoče z njim ravnati, ali ga kaznovati«. S teoretičnega vidika v zvezi varovane pravice ugotovimo, da je le-ta absolutna, kar je splošno sprejeto, skozi sodbe pa se je razvilo spoznanje, katera dejanja spadajo pod pojem mučenja, katera pod pojma nečloveško ali poniževalno ravnanje ali kaznovanje (njuno ločevanje pomeni da gre za dva dejanja, ki ju teorija in praksa razlikujeta). Večina dejanj, ki zapadejo pod tretji člen, spadajo pod pojem ravnanja, vendar pa je v določenih okoliščinah potrebno opredeliti tudi kaznovanje kot nedopustno ravnanje. Tretji člen z navajanjem nečloveškega in ponižujočega kaznovanja ustvarja razliko med takšnim kaznovanjem in kaznovanjem na splošno, pravica pa je lahko kršena tudi z opustitvijo ravnanja in ne z ravnanjem samim. Kot osnovno načelo glede dokaznega bremena pa velja, da domnevna žrtev nosi dokazno breme, vendar pa je kljub temu dolžnost države, da opravi učinkovito preiskavo okoliščin domnevnih kršitev. Sodišče je v svoji praksi določilo ločnico med mučenjem in drugimi oblikami nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ter podlago za razlikovanje. Forum je tudi mnenja, da ta člen prepoveduje izročitev osebe državi, kjer bi bila podvržena mučenju ali državi, kjer bi lahko bila izrečena smrtna kazen Drugo področje ki lahko zapade pod tretji člen je tudi prisilno zdravljenje kot modaliteta nečloveškega in ponižujočega ravnanja, vendar pa je sodišče navedlo, da bo pri presoji imela glavno vlogo uveljavljena praksa v medicini. Glede dokaznega bremena je sodišče v konkretnem primeru navedlo, da v okoliščinah, ko je posameznik pred odvzemom svobode zdrav in nepoškodovan, po izpustitvi ali ob zaslišanju pred tožilcem pa poškodovan, leži dokazno breme vzroka in nastanka poškodb na organih oblasti. Predstavljenih je pet primerov, od katerih so po odločitvi sodišča štirje pomenili kršitev tretjega člena konvencije, eden pa ne, kar nam nekoliko približa okvir stopnje varstva tega člena in meje dopustnosti ravnanj države. Najprej je kot splošen predstavljen primer Cakici v. Turč
Ključne besede: evropsko sodišče za človekove pravice, evropska konvencija o človekovih pravicah in svoboščinah, postopek pred sodiščem, prepoved mučenja, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, teoretična analiza, praktična analiza, konkretni primeri v povezavi s tretjim členom, Soering v. Združeno kraljestvo, Matko v. Slovenija, Rehbock v. Slovenija
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 5026; Prenosov: 880
.pdf Polno besedilo (433,64 KB)

8.
VPLIV TRAJNOSTNEGA RAZVOJA NA KREPITEV KONKURENČNOSTI PODJETJA HENKEL
Grega Zrimšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Trajnostni razvoj je razvoj, ki zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi ogrozili možnosti prihodnih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe. Običajno se preučuje s treh vidikov: z okoljskega, socialnega in ekonomskega. Ljudje se zavedamo okoljskih ter socialnih in ekonomskih problemov, ki pestijo svet. Podatki zbujajo skrb tako glede okolja kot tudi glede socialne in ekonomske pravičnosti. Danes 20 % prebivalstva izrablja 80 % svetovnih naravnih virov. K okoljskim in socialnim problemom prispeva vsak dan bolj ali manj tudi vsak od nas, največkrat v vlogi porabnika. O trajnosti in trajnostnem razvoju se vedno več razpravlja na različnih ravneh in področjih. Na različnih področjih se sprejemajo trajnostne politike, prirejajo se konference, namenjene trajnostnemu razvoju, ustanavljajo se različne organizacije za trajnostni razvoj. Čeprav se je trajnostni razvoj še pred nekaj leti zdel marsikomu utopičen, se organizacije, vlade in posamezniki vedno bolj zavedajo, da je uravnotežen razvoj v smeri trajnosti nujno potreben. Prizadevanja podjetij v smeri trajnostnega razvoja so se pred časom zdela bolj del promocijskih aktivnosti kot dejanskega delovanja v smeri uravnoteženega razvoja, ki ne upošteva samo ekonomskega vidika, marveč tudi okoljskega in socialnega.
Ključne besede: trajnost // trajnostni razvoj // trojni izid // trajnostno poslovanje // korporativna družbena odgovornost // trajnostno podjetje // letno poročilo // okoljsko poročanje // poročilo o trajnostnem razvoju // obnovljivi viri energije // zelena IT // interesne skupine // Program odgovornega ravnanja // UN Global Compact
Objavljeno: 04.08.2010; Ogledov: 2872; Prenosov: 398
.pdf Polno besedilo (18,00 MB)

9.
Razmerje med konkurenčnim pravom Evropske skunosti in pravicami intelektualne lastnine
Kristina Širec, 2010, diplomsko delo

Opis: Konkurenčno pravo je del prava Skupnosti, ki vedno bolj pridobiva na pomenu. Posebej pomemben je stik s pravicami intelektualne lastnine, o čemer je teklo že veliko razprav. Postavlja se namreč vprašanje, ali so pravice intelektualne lastnine v stalnem konfliktu s konkurenčnim pravom ali pa morda ti dve področji predstavljata samo različno pot do istega cilja. Načeloma je namreč sprejeto, da področje pravic intelektualne lastnine in področje konkurenčnega prava nimata nasprotujočih si ciljev, ampak ravno nasprotno — cilj obeh je zviševanje potrošnikove blaginje. V luči prava Skupnosti moramo omenjeni področji opazovati predvsem skozi pravila Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, posebej pa moramo izpostaviti člena 81 in 82, oziroma danes po sprejemu Lizbonske pogodbe oziroma Pogodbe o delovanju Evropske unije člena 101. in 102. te Pogodbe. Licenciranje pravic intelektualne lastnine načeloma odpira trg in na trg prinaša nove konkurente, ampak samo v kolikor ta licenčni sporazum ne vsebuje določb in omejitev, ki negativno vplivajo na trgovino med državami članicami in s tem omejujejo konkurenco v luči člena 101 Pogodbe. V kolikor pa licenčni sporazum vsebuje določeno omejitev, ki nasprotuje 1. odstavku člena 101 PDEU, pa se ob izpolnjevanju določenih pogojev lahko opraviči v okviru skupinske izjeme na podlagi sprejetih uredb oziroma na podlagi 3. odstavka istega člena, v kolikor pogojem za skupinsko izjemo ni zadoščeno. Z naslednjim pomembnim členom Pogodbe, torej s členom 102, pa je prepovedana zloraba prevladujočega položaja. Dejstvo je, da zgolj imetništvo neke pravice intelektualne lastnine še ne bo pomenilo zlorabe prevladujočega položaja, problem nastane predvsem v primeru, ko se ta pravica začne uporabljati na takšen način, da ima sama uporaba za posledico omejevanje konkurence na trgu Skupnosti. Razmerje med konkurenčnim pravom Skupnosti in pravicami intelektualne lastnine lahko najboljše opazujemo skozi sodno prakso, ki se je sicer skozi leta predvsem zaradi tehnološkega razvoja zelo spreminjala. Kljub temu pa daje nek okvir, znotraj katerega lahko realno presodimo medsebojni vpliv obravnavanih področij.
Ključne besede: konkurenčno pravo – pravice intelektualne lastnine – licence – usklajena ravnanja – sklepi združenj – zloraba prevladujočega položaja
Objavljeno: 03.05.2010; Ogledov: 1656; Prenosov: 252
.pdf Polno besedilo (329,64 KB)

10.
DODANA VREDNOST ISO 14001 IN ISO 9001 STANDARDA V PODJETJU MONTANA D.O.O.
Žiga Žibret, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V delu diplomskega seminarja sta obravnavana standarda serije ISO 14001 in ISO 9001, kakor tudi dodana vrednost ISO standarda v podjetju Montana d.o.o.. Namen dela je prikazati zgoraj omenjena ISO standarda in dokazati ali zavrniti dodano vrednost standardov v zgoraj omenjenem podjetju. Prvi del je namenjen predstavitvi ISO standardov 14001 in ISO 9001, kakor tudi uporabi le teh. Drugi del diplomskega dela je namenjen predstavitvi podjetja Montana d.o.o. in uporabi zgoraj omenjenih ISO standardov v podjetju. Raziskano bo ali je podjetje dobro uvedlo standarda in ali so z njuno uporabo dosegli dodano vrednost. Podrobno bo predstavljeno delovanje omenjenih ISO standardov v podjetju. Pri koncu diplomskega seminarja bosta omenjena ISO standarda tudi ovrednotena s SWOT analizo, katera bo omogočila celovit pregled implementiranih standardov. V sklepu bodo postavljene teze sprejete ali zavrnjene. Navedeno bo tudi ali sta standarda ISO 14001 in ISO 9001 doprinesla dodano vrednost podjetju Montana d.o.o..
Ključne besede: ISO - Mednarodna organizacija za standardizacijo, SIST - Slovenski inštitut za standardizacijo, EN ISO 14001 - Sistemi ravnanja z okoljem, EN ISO 9001 - Sistem vodenja kakovosti, PDCA krog - Planiraj, Izvedi, Preveri, Ukrepaj, SWOT - Prednosti, Pomanjkljivosti, Priložnosti, Nevarnosti.
Objavljeno: 17.11.2010; Ogledov: 2275; Prenosov: 439
.pdf Polno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici