| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava klavne kakovosti goveda, vzrejenega v ekoloških in konvencionalnih pogojih reje
Davorin Fošnarič, 2020, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo primerjali rastnost in klavno kakovost različnih kategorij goveda iz konvencionalne in ekološke reje. V raziskavo smo vključili 124 ekoloških kmetij s skupno 3.990 zaklanimi živalmi in 146 konvencionalnih kmetij s skupno 4.405 zaklanimi živalmi. Zajeli smo območje SV Slovenije (Maribor s širšo okolico) in obdobje 10 let. Vse ekološke kmetije so imele enak način reje (paša poleti, prosta reja v hlevih pozimi). Rezultati so pokazali velike razlike med ekološko in konvencionalno rejo v vodenju kmetij in rezultatih pitanja. Teleta so v obeh sistemih reje dosegala podobne rezultate, kasneje (pri bikih in telicah) pa sta se tako rastnost kot klavna kakovost živali precej zmanjšala. V ekološki reji je bila močno zastopana kategorija starejših telet, ki je v konvencionalni reji skoraj ni bilo (bil pa je večji delež kategorije bikov). Razlike smo ugotovili tudi v časovni porazdelitvi zakolov; v ekološki reji je bila le-ta pretežno enakomerna pri vseh starostih, v konvencionalni reji pa je bilo največ živali zaklanih tik pred 24 meseci starosti, povečana pogostost je bila tudi pri starosti 4 mesecev. Možni razlogi za omenjene razlike med ekološko in konvencionalno rejo so: i) prostorska stiska v hlevih, zaradi česar gre v ekološki reji okrog enega leta starosti precej živali v zakol, ii) izrazit upad rastnosti (in klavne kakovosti) po odstavitvi teleta od materinega mleka (drag dokup ekološke krme) in iii) velik delež prodaje mesa na domu v ekološki reji, s čimer je možno doseči zadovoljiv zaslužek ne glede na starost in intenzivnost rasti živali.
Ključne besede: govedo, ekološka reja, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 10.09.2020; Ogledov: 174; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (598,28 KB)

2.
Izbira nastilja in pojav dermatitisa pri piščancih brojlerjih v pogojih bts reje
Dušan Herzog, 2019, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali si piščanci znajo izbrati bolj primeren nastilj in kako posamezen nastilj vpliva na pojavnost nožnega dermatitisa v posameznem obdobju leta. V raziskavo smo vključili tri vrste nastilja: hoblovino (H), peletirano slamo (PS) in rezano slamo (RS). Živali so bile razporejene v 6 skupin, posamezno skupino smo opazovali dnevno 42 dni, povprečno število živali v je bilo 11800. Piščanci so bili prosto naseljeni po celotnem hlevu, ki je bil razdeljen na tri dele. Vsak del je imel drug nastilj, med posameznimi deli pa ni bilo pregrad. Ko je bil hlev izpraznjen in pripravljen za novo rejo, smo na vsaki tretjini zamenjali nastilj. Na vsakem nastilju smo namestili 6 opazovalnih mest, velikosti 1 m2. Ugotovili smo, da v doseženi masi na izbranem nastilju ni statistično značilnih (P > 0,05) razlik ob kontrolnih tehtanjih, tudi med rejami nismo ugotovili statistično značilnih (P > 0,05) razlik v doseženi masi živali. Pri izbiri nastilja smo ugotovili, da se hoblovina in peletirana slama statistično značilno (P ≤ 0,05) razlikujeta od rezane slame, saj je bilo na rezani slami statistično manj piščancev. Med rejami v posameznem tednu pa smo ugotovili statistično značilno (P > 0,05) razliko. Na hoblovini in peletirani slami smo ugotovili manj poškodb nožnih blazinic kot na rezani slami. Ugotovili smo tudi, da je bilo največ poškodb nog v zimskem obdobju. Odsotnost poškodb je bila največja na hoblovini in peletirani slami.
Ključne besede: brojlerski piščanci, nastilj, rastnost, dermatitis, izbira nastilja, dobrobit živali
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 471; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

3.
Analiza klavne kakovosti bikov iz gospodarskega križanja
Nataša Medved, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo primerjali bike pitance treh v Sloveniji najbolj zastopanih čistih pasem (lisaste-LS, rjave-RJ in črno−bele-ČB) in križance med omenjenimi pasmami in različnimi mesnimi pasmami (LS×M, RJ×M, ČB×M). Podatke za raziskavo smo pridobili iz Centralne podatkovne zbirke Govedo Kmetijskega inštituta Slovenije. V raziskavo smo zajeli več kot 47.000 bikov različnih pasem in križanj, ki so bili zaklani v obdobju treh let (2013–2015). Analizirali smo lastnosti rastnosti (starost ob zakolu, masa trupa, dnevni prirast) in klavne kakovosti (mesnatost, zamaščenost). Primerjava čistih pasem je pokazala boljšo rastnost in klavno kakovost bikov LS pasme v primerjavi z biki RJ in ČB pasme; med slednjima so bile razlike v preučevanih lastnostih zelo majhne. Različni križanci z mesnimi pasmami (LS × M, RJ×M, ČB×M) so se med seboj mnogo manj razlikovali kot čiste pasme, vendar so tudi v tem primeru križanci z LS pasmo dosegali boljše rezultate kot križanci z RJ in s ČB pasmo. Izrazit učinek gospodarskega križanja smo ugotovili pri ČB in tudi RJ pasmi; mesni križanci ČB×M in RJ×M so imeli bistveno boljše rezultate rastnosti in klavne kakovosti kot biki čistih pasem (ČB oz. RJ). Po drugi strani pa so rezultati jasno pokazali, da gospodarsko križanje pri LS pasmi ne prispeva pomembno k izboljšanju rastnih in klavnih lastnosti. Razlike med pasmami in križanji v zamaščenosti so bile v splošnem zelo majhne.
Ključne besede: govedo, biki, gospodarsko križanje, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 20.03.2019; Ogledov: 840; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

4.
Rastnost mladičev golobov
Aleš Zajc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2017 smo ugotavljali, rast mladičev, dveh različnih pasem golobov king in florentinec. Rast mladičev, smo razdelili v obdobja dvorjenje in parjenje, fizikalne lastnosti jajc, skrb za jajci, hranjenje ter prirast in masa mladičev. Ugotovili smo, da v času dvorjenja in parjanja med pasmam je opažena statistična razlika v številu dnevnih dogotkov. Prav tako smo ugotovili, da je volumen jajc pri kingih 27,7 ml in je večji v primerjavi z jacji florentincev, kateri znaša 24,8 ml. Razlike so bile opažene med pasmam tudi v skrbi za jajce. Samice florentincev v času valitve presedijo na jajcih povprečno 19.37 ur na dan, samci 4.22 ur na v primerjavi z kingi kjer samice sedijo 18.58 ur na dan in samci 5.02 ur na dan. Po izvalitvi mladičev, smo ugotavljali ali je število hranjen povezano s prirasti mladičev. Ugotovili smo, da največji dnevni priraste mladiči obeh pasem dosežejo na trinajsti dan. Največja razlika v dnevnem prirastu med pasmam je, ko so mladiči stari deset dni, takrat znaša 19,7 g/dan. Največjo razliko v masi mladičev smo ugotovili ob petem zaporednem tehtanju ob starosti trinajst dni, ko so mladiči Kingov povprečno tehtali 639 g in Florentincev 486,36 g.
Ključne besede: golobi, pasma, rastnost, jajca, mladiči
Objavljeno: 02.10.2018; Ogledov: 425; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (498,34 KB)

5.
Vpliv dodajanja tanina, hmelja, in vitamina e v krmo na rastnost in klavno kakovost prašičev
Jernej Kokol, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil preveriti vpliv tanina, hmelja in vitamina E na rastnost in klavno kakovost prašičev. Pitovni poskus smo izvedli v obdobju od decembra 2014 do februarja 2015 na komercialnih prašičih križancih. V poskus je bilo vključenih 41 živali obeh spolov, ki so ob začetku poskusa v povprečju tehtale 75,1 ± 10,4 kg. Po doseženi masi 80–90 kg so bile živali krmljene s krmilom BEK 2, ki mu je bilo pri poskusni skupini T1 dodanega 3 % komercialnega pripravka Farmatan, pri skupini T2 0,4 % hmelja in pri skupini T3 vitamina E (125 IE α-tokoferola). Prašiči so bili med poskusom tehtani trikrat, po zakolu pa je bila stehtana še masa toplih polovic. Prašičem smo izmerili debelino slanine in mišice (m. glutaeus medius) ter izračunali delež mesa v trupu po metodi DM5. Z analizo podatkov smo ugotovili, da tanin, hmelj in vitamin E niso imeli statistično značilnega vpliva na rastnost in klavno kakovost prašičev. Statistično značilni razliki (P>0,05) smo ugotovili samo kot posledico vpliva spola pri prvem in pri drugem tehtanju, pri čemer so imele svinjke v povprečju od 11,1% (P= 0,0030) do 13,7 % (P= 0,0081) manjšo telesno maso od kastratov.
Ključne besede: antioksidanti, prašiči, krmni dodatki, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 26.02.2018; Ogledov: 713; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (549,53 KB)

6.
Rezultati pitanja prašičev v kmečkih rejah
Ana Robič, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomskega dela je bil spremljati pitanje prašičev v dveh kmečkih rejah pri različnem krmljenju. Pitanje prašičev smo v obdobju enega turnusa (4 mesece, od 20 do 130 kg) spremljali na dveh prašičerejskih kmetijah. Na kmetiji L smo spremljali 5, na kmetiji K pa 6 prašičev. V času pitanja smo prašiče individualno tehtali, ter izračunali dnevne priraste. Odvzeli smo vzorce krme za kemijsko analizo, ter dnevno spremljali porabo le te. Krma na kmetiji L je vsebovala 104 g surovih beljakovin (SB) in 16,30 MJ metabolne energije (ME) na kg suhe snovi (SS), krma na kmetiji K pa 200 g SB/kg SS in 15,03 MJ ME kg SS. Obrok na obeh kmetijah je glede na normative vseboval zadostno količino energije v obroku. Obrok na kmetiji L je v vseh treh obdobjih vseboval premajhno količino SB, medtem ko je bila vsebnost SB na kmetiji K v prvem obdobju ustrezna, v naslednjih dveh obdobjih pa celo nekoliko prevelika. Na kmetiji L so prašiči priraščali skoraj 600 g na dan, povprečno so zaužili 2,19 kg krme, konverzija krme je znašala 3,67 kg/kg prirasta. Na kmetiji K so prašiči priraščali 730 g na dan, dnevno so zaužili 1,87 kg krme, konverzija krme je znašala 2,66 kg/kg prirasta. Ker so bili pogoji bivanja prašičev na obeh kmetijah podobni, smatramo, da so boljši rezultati pitanja (večji prirasti in boljša konverzija) na kmetiji K posledica večje vsebnosti SB v krmi.
Ključne besede: prašiči / kmečka reja / rastnost
Objavljeno: 08.09.2017; Ogledov: 968; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (385,89 KB)

7.
VPLIV RAZLIČNIH SVETLOBNIH PROGRAMOV NA PROIZVODNOST BROJLERJEV
Blaž Bedenik, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih svetlobnih programov na proizvodnost broilerjev, saj je perutnina zelo občutljiva na dnevno nočni ritem. Testirali smo štiri programe. V programu 1 (23S:1T;20S:4T;23S:1T) so bile živali prvi teden izpostavljene 23-urni svetlobi in 1 uri teme, od 8. do 28. Dne so bile izpostavljene 20 uram svetlobe in 4 uram teme, od 28. Do 35. Dne pa 23 uram svetlobe in 1 uri teme. V programu 2 (24S;20S:4T) so imele živali prvi teden 24 ur svetlobe, potem pa do 20 ur svetlobe in 4 ure teme, živali v programu 3 (23S:1T) so bile 35 dni izpostavljene 23-urni svetlobi in 1 uri teme, medtem ko so imele živali v programu 4 (24S) vse dni 24 ur svetlobe. Ugotavljali smo vplive svetlobnih programov na maso, prirast mase, konverzijo krmil, razmerje voda/krma, pogin in PEF (proizvodna učinkovitost reje). Najnižja masa je bila dosežena v programu 3, ki se statistično značilno razlikuje (P ≤ 0,05) od ostalih programov. Najugodnejša konverzija je v programu 3. Pogin je bil največji v programu 4. V vseh programih PEF ne izkazuje bistvenih razlik. Na podlagi dobljenih rezultatov ugotovimo, da je za rejo najprimernejši program 2 (24S;20S:4T).
Ključne besede: brojlerski piščanci, svetlobni program, telesna masa, rastnost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 624; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (940,01 KB)

8.
Proučevanje zmožnosti izbire krme brojlerskih piščancev v obdobju pitanja
Adrijana Skrbiš, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: S poskusom smo želeli ugotoviti, ali so živali zmožne senzoričnega zaznavanja različnih krmnih mešanic, in ali so zmožne izbrati med različnimi krmnimi mešanicami. Poskus je bil razdeljen na dve opazovani skupini po 25 živali in je potekal ob različnih temperaturnih pogojih (povprečna zunanja temperatura pri prvi skupini 13 °C in pri drugi skupini 20 °C). Živali so bile označene in snemane. Na razpolago so imele enako osnovno krmno mešanico (KM0) s tremi različnimi dodatki (KM1, KM2, KM3) na osnovi kostanjevega tanina. Krme smo postavili na v naprej določene 4 lokacije, po določenem času pa smo krmne mešanice naključno zamenjali med lokacijami. Z zamenjavo krme na lokacijah smo dobili obdobja, znotraj katerih smo statistično analizirali obisk lokacij in krmnih mešanic. Analizo smo izvedli s statičnim programom SPSS 21.0 in z analizo χ2 ter z-testom. Pri nižjih temperaturah okolja je bilo več obiskov krme in obratno pri višjih temperaturah. V skupini 1 in 2 smo zaznali značilne (P ≤ 0,05) spremembe v frekvenci obiskov lokacije, medtem ko so bile značilne (P ≤ 0,05) spremembe v frekvenci obiska krme zaznane samo pri skupini 2. Dosežene telesne mase v skupini 1 so bile najvišje pri živalih, ki so obiskovale več krmnih mešanic, v skupini 2 pa pri živalih, ki so obiskovale le eno krmno mešanico. Ugotovili smo, da piščanci po spremembi položaja krme sledijo krmi na nov položaj.
Ključne besede: piščanci brojlerji / krma / izbira krme / rastnost
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 919; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (547,70 KB)

9.
REZULTATI PITANJA PRAŠIČEV V KMEČKIH REJAH – MEŠANA ŽIVINOREJSKA KMETIJA
Katarina Horvat, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na dveh mešanih živinorejskih kmetijah (S in L) smo spremljali pitanje prašičev v obdobju enega turnusa (5 mesecev, od 30 do 120 kg). Na kmetiji S smo spremljali 9 prašičev (komercialni križanci), na kmetiji L pa 6 prašičev (križanci 12×54). Živali smo v času pitanja individualno tehtali ter izračunali dnevne priraste. Izvedli smo Weendsko analizo krme in dnevno spremljali porabo krme na boks. Po zakolu smo določili klavno kakovost in kakovost mesa. Analiza vzorcev krme je pokazala, da so imeli prašiči na kmetiji S v obroku (v kg sveže snovi) 101 g beljakovin (SB) 11,6 MJ metabolne energije (ME), prašiči na kmetiji L pa 98 g SB in 14,3 MJ ME. Na kmetiji S so prašiči dosegli 530 g dnevnega prirasta (DP), konzumacijo 1,94 in konverzijo 3,67. Na kmetiji L so imeli prašiči DP 641 g, konzumacijo 2,73 in konverzijo 4,26. Poleg energetsko bogatejše krme, so imeli prašiči na kmetiji L 30 % višjo konzumacijo krme. Ti prašiči so zaužili 37-45 % več energije in 20-30 % več surovih beljakovin kot prašiči na kmetiji S. V obeh primerih pa je bil krmni obrok neustrezen/neuravnotežen. Prašiči kmetije L so imeli glede na normative energetsko prebogato krmo in primanjkljaj SB, posledično so razmeroma dobro rastli, vendar so se zamastili. Prašiči na kmetiji S so imeli skozi celotno obdobje pitanja glede na normative pomanjkanje ME in SB. Posledica tega so bili nižji dnevni prirasti, manjša zamaščenost in večja mesnatost trupov. Prašiči kmetije L so imeli debelejšo slanino in manj mesnate trupe. V kakovosti mesa med kmetijama ni bilo značilnih razlik.
Ključne besede: prašiči, kmečka reja, rastnost, klavna kakovost, kakovost mesa
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 2046; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
Rezultati pitanja prašičev v kmečkih rejah – Specializirana prašičerejska kmetija
Valerija Jurkovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo zbirali podatke o pitanju prašičev v kmečkih rejah. Za raziskavo smo izbrali dve specializirani prašičerejski kmetiji (A in B) iz okolice Gornje Radgone. Na izbranih kmetijah smo najprej izvedli anketo in tako pridobili osnovne podatke o kmetiji (hlevih, boksih), živalih, krmljenju, načinu reje. Na vsaki kmetiji smo naključno izbrali po dva boksa in prašiče označili. V času pitanja smo prašiče štirikrat individualno stehtali ter dnevno merili porabo krme (na boks). Krmo smo tudi kemično analizirali. Ob zakolu smo v klavnici izmerili lastnosti klavne kakovosti. V času pitanja so imeli prašiči na obeh kmetijah primerljiv razpoložljiv prostor (precej nad minimalnimi standardi, na kmetiji A dodatno še izpust) in enako število krmilnih mest. Rezultati so pokazali primerljivo kemično sestavo krme (15 MJ metabolne energije, 150 g beljakovin/kg) kot tudi enako konzumacijo krme med celotnim pitanjem na kmetijah (2,51 kg/dan). Kljub temu je bil na kmetiji A dnevni prirast prašičev nižji (753 vs. 833 g) kot na kmetiji B, konverzija pa posledično večja (3,33 vs. 3,01 kg krme/kg prirasta). Zaradi večje mase živali ob zakolu na kmetiji B so imeli ti prašiči tudi večjo maso toplih polovic, sicer pa je bila klavna kakovost na obeh kmetijah primerljiva. Dobljene rezultate (razlike v prirastu in konverziji) lahko pojasnimo z opaženimi slabšimi razmerami v hlevu kmetije A: temnejši, prašen, zadušljiv hlev, le občasna prisotnost obogatitvenega materiala, neustrezne nastavitve krmilnikov in posledično večji raztros krme ter povečana agresija prašičev pri krmljenju.
Ključne besede: prašiči, pitanje, specializirana reja, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 1191; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (638,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici