| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA REZULTATOV PITANJA TELET “POHORJE BEEF”
Nežka Jurič, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je bil analiza pitanja starejših telet po tehnologiji "Pohorje beef". Narejena je bila anketa ekoloških rej Pohorja in Kozjaka (n=49) in analiza rastnosti in klavne kakovosti. V analizi so bili zbrani podatki iz slovenskih klavnic za pet let (2003—2008) in sicer za ekološko vzrejena teleta po tehnologiji "Pohorje beef" (n=634), starejša teleta različnih genotipov iz široke reje (n=2980) in mlado pitano govedo iz istih rej (n=271). Anketirane kmetije so usmerjene v rejo krav dojilj lisaste pasme in vzrejo starejših telet križanja lisasta×limousin, a zaradi nespodbudnih cen je interes rejcev za prodajo pod blagovno znamko"Pohorje beef" majhen. V strukturi zakola so teleta vzrejena po tehnologiji "Pohorje beef" predstavljala 17% vseh starejših telet. Ob zakolu so imela v 204 kg klavne mase pri 328 dneh starosti. Neto dnevni prirast klavne mase trupa je bil 627 g/dan. V primerjavi s čistopasemskimi teleti iz široke reje so priraščala bolje, razlike z mesnimi križanci so bile neznačilne. Po konformaciji so bila boljša v primerjavi z vsemi genotipi starejših telet iz široke reje. Primerjava z mladim pitanim govedom iz istih rej je pokazala, da podaljšano pitanje teh telet ekonomsko ni zanimivo. Za 110 dni starejše živali iz istih rej so bile le 19 kg težje, kar kaže na zastoj v rasti, ki se odraža tudi v nižjih (17%) prirastih in manjši omišičenosti. Značilna interakcija med spolom in starostno kategorijo kaže na to, da so bile posledice daljšega pitanja manj izražene pri telicah kot bikcih.
Ključne besede: pozno odstavljena teleta/ekološka reja/rastnost/klavna kakovost.
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 3727; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (20,63 MB)

2.
RASTNE IN KLAVNE LASTNOSTI UVOŽENIH BIKOV LISASTE PASME V SLOVENIJI
Aleš Petrena, 2010, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo analizirali podatke o rastnosti in klavnih kakovostih mladih bikov, starih do 24 mesecev. Podatki so vključevali starost ob zakolu, živo in toplo maso trupa, oceno konformacije in zamaščenosti po EUROP klasifikaciji, neto dnevni prirast (tople mase trupa) in dnevni prirast v obdobju pitanja. Z narejeno raziskavo med 2069 pitanci lisaste pasme, ki smo jih uvozili iz petih različnih držav (Madžarske, Romunije, Slovaške, Češke, Poljske), smo ugotovili, da je povprečna masa toplih polovic 373,5 kg, da maso tople polovice 320—420 kg dosega 73 % vseh pitancev. Več kot 85 % pitancev je razvrščenih v tretji (3) razred zamaščenosti. Po sistemu EUROP je 53 % pitancev v razredu R ter 38,7 % v razredu U. Povprečna intenzivnost pitanja je znašala 640 g/dan prirasta klavne mase. Najboljši neto prirast je bil 663 g/dan v letu 2004, pri starosti 567 dni in masi toplih polovic 373 kg. Sledilo je leto 2006, 648 g/dan prirasta tople mase pri starosti 580 dni, dosežena masa tople polovice je bila 372 kg. Leta 2005 je bilo 620 g/dan prirasta tople mase in kateri so pri starosti 609 dni dosegli maso toplih polovic 376 kg. Najboljši neto dnevni prirast 681 g/dan prirasta tople mase so dosegli biki iz Češke leta 2004. Najslabši prirast 571 g/dan prirasta tople mase je bil leta 2005, dosežen z biki iz Romunije.
Ključne besede: govedo, rastnost, klavnost, lisasta pasma
Objavljeno: 16.06.2010; Ogledov: 2463; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (302,90 KB)

3.
VPLIV PREDPITOVNE REJE, SPOLA IN DRŽAVE IZVORA NA RASTNOST IN KLAVNO KAKOVOST GOVEJIH PITANCEV
Robert Fišer, 2013, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati vpliv začetnega rejca (predpitovne reje), spola ter države izvora na rastnost in klavno kakovost pitancev lisaste pasme. V raziskavo smo zajeli 698 živali (bikov in telic), ki so bile vzrejene na preučevani kmetiji in zaklane v obdobju 10 let (2002–2012). Živali so prišle na kmetijo od različnih rejcev iz Slovenije in sosednjih držav (uvoz iz Češke in Madžarske) pri povprečni starosti 97 dni in povprečni telesni masi 150 kg. V primeru slovenskih živali nas je v prvi vrsti zanimal vpliv predpitovne reje oziroma rejca, ki je živali oskrboval do prihoda na našo kmetijo. V ta namen smo živali razdelili v dve skupini glede na sposobnost zauživanja voluminozne krme (dobra in slaba sposobnost). Rezultati niso pokazali razlik v rastnosti in klavni kakovosti med skupinama pri nobeni izmed preučevanih kategorij. Nadalje smo naredili primerjavo bikov in telic v slovenskih razmerah in potrdili že znane ugotovitve o boljši rastnosti in klavni kakovosti bikov. Pri vrednotenju vpliva države izvora smo slovenske bike primerjali z madžarskimi, slovenske telice pa s češkimi. Slovenski biki so v primerjavi z madžarskimi boljše priraščali, bili so manj zamaščeni, v mesnatosti pa se niso razlikovali. Podobno se je izkazalo tudi pri telicah (boljša rastnost slovenskih telic, enaka mesnatost), le da so bile slovenske telice nekoliko bolj zamaščene.
Ključne besede: goveji pitanci, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 20.12.2013; Ogledov: 1519; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (573,31 KB)

4.
UČINKOVITOST DODATKA FITAZE V POPOLNI KRMNI MEŠANICI NA PROIZVODNE REZULTATE PIŠČANCEV BROJLERJEV
Denis Perko, 2014, diplomsko delo

Opis: V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali novejši encimi fitaze izkazujejo boljšo aktivnost in učinkovitost pri reji piščancev brojlerjev kot starejši, že uporabljeni encimi. Dan stare piščance (DSP) provenience Ross 308 smo razdelili na tri skupine (A, B, C) po 6 ponovitev v ločenih oddelkih po 100 živali. Vsaka skupina je dobivala enako krmno mešanico, ki se je razlikovala v primešanem encimskem dodatku. Skupinam smo v krmne mešanice dodajali različne koncentracije dodatkov. Skupini A smo dodali dodatek A 150 g/tono, skupini B dodatek B 33g/tono, skupina C pa je bila krmljena s dodatkom C 50 g/tono krmne mešanice. Vse tri skupine so dosegale zelo dobre proizvodne rezultate, nizko mortalnost in dobro konverzijo krme. Najvišjo maso na 42. dan reje je dosegla skupina A (2,942 kg), z majhnim odstopanjem sledi skupina C (2,932 kg). Obe skupini sta se statistično značilno (p ≤ 0,05) ločili od skupine B. Pri konverziji krme se skupine med seboj niso statistično značilno razlikovale (p > 0,05). Skupina C je dosegla najugodnejšo konverzijo krme (1,717 kg/kg), sledila je skupina B (1,738 kg/kg) in nato skupina A (1,739 kg/kg). V skupini A in C je poginilo 15 (2,5 %) živali, v skupini B pa 8 (1,33 %) živali. Najvišji koeficient učinkovitosti izkazuje skupina C (380,0). Prav zato lahko sklepamo, da je v našem poskusu najboljše rezultate dosegla skupina C, ki je imela dodatek C 50 g/tono krmne mešanice.
Ključne besede: piščanci brojlerji, fitaza, rastnost, konverzija, koeficient učinkovitosti
Objavljeno: 03.03.2014; Ogledov: 1217; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (390,48 KB)

5.
PRIMERJAVA RASTNIH IN KLAVNIH LASTNOSTI BIKOV LISASTE PASME PO PROIZVODNEM TIPU
Vesna Breznik, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj raziskave je bil analizirati vpliv proizvodnega tipa (ali proizvodne usmeritve) očeta na lastnosti rastnosti in klavne kakovosti potomcev lisaste pasme iz progenega testa. Glede na proizvodni tip očeta, ki je določen na osnovi skupnega selekcijskega indeksa, so bili biki razdeljeni v tri skupine: mlečni, kombinirani in mesni tip. V raziskavo je bilo vključenih 800 potomcev 64 bikov očetov. Zajeli smo 495 potomcev 39 bikov kombiniranega tipa, 200 potomcev 17 bikov mlečnega tipa in 105 potomcev 8 bikov mesnega tipa. Živali smo spremljali od vhlevitve živali na testno postajo (pri starosti 2,3-2,5 meseca) do zakola (pri starosti 17,8 -18,5 mesecev). V testnem obdobju so se meritve izvajale vsaka dva meseca (skupaj sedemkrat). V vsakem terminu smo beležili kazalce rastnosti (starost, maso, višino vihra, višino križa in dnevni prirast), ob zakolu pa smo določili še klavno kakovost ( maso toplih polovic, klavni izkoristek, globino prsi, dolžino trupa, neto prirast, indeks konformacije ter oceno mesnatosti in zamaščenosti po EUROP klasifikaciji). Rezultati raziskave so pokazali, da proizvodni tip očeta ne vpliva na lastnosti rastnosti in klavne kakovosti potomcev.
Ključne besede: biki, lisasta pasma, proizvodni tip, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 30.06.2014; Ogledov: 1056; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (887,73 KB)

6.
7.
Rastne in klavne lastnosti uvoženih bikov lisaste pasme v Sloveniji
Aleš Petrena, 2010, diplomsko delo

Ključne besede: govedo, rastnost, klavnost, lisasta pasma
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 557; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Ugotavljanje vpliva različnega nastilja na proizvodne rezultate piščancev brojlerjev
Borut Pučko, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj raziskave je bil ugotoviti vpliv različne vrste nastilja na proizvodne rezultate piščancev brojlerjev. Proučevali smo vpliv vrste nastilja na prirast piščancev, porabo krme, vode, doseženo konverzijo, relativno vlago, koncentracijo NH3 in CO2, poškodbe nog, tarzalnih sklepov in prsi. Raziskavo smo izvedli na povprečno 18270 živali, vhlevljenih v vsakega od petih enakih hlevov. V hlevu 5 in 6 smo uporabili sekano slamo (skupina Sekana slama), v hlevu 7 in 8 smo uporabili lignocel combi plus (skupina Lignocel) in v hlevu 9 žagovino (skupina Žagovina). Na kontrolne dneve smo individualno opazovali 1 % vhlevljenih živali v posameznem hlevu na opisane parametre v skladu z normativi o dobrobiti živali. Ugotovili smo, da so piščanci najbolje priraščali v skupini Žagovina. Ugotovljena je statistična značilna (P ≤ 0,05) razlika od ostalih dveh skupin. Skupina Žagovina doseže najvišji koeficient učinkovitosti 309. Konverzija je najvišja v skupini Sekana slama 1,79 kg najmanjša v skupini Lignocel 1,72 kg. Poškodb nožnih blazinic in tarzalnih sklepov je bilo tekom celotne vzreje najmanj v skupini Žagovina, največ pa v skupini Sekana slama. Pri nobeni skupini ni poškodb na prsih. Na 35. dan se je pokazala značilna (P ≤ 0,05) razlika v izmerjeni prisotnosti NH3. V izmerjeni vlagi nismo izsledili odstopanj med skupinami. Po odvzetem vzorcu gnoja se je izkazalo, da so najvišje vsebnosti v skupini Sekana slama, najmanjše pa v skupini Žagovina. Na osnovi dobljenih rezultatov se je za najprimernejši nastilj pokazala Žagovina.
Ključne besede: brojlerski piščanci, stelja, rastnost, proizvodni rezultati, dobrobit živali
Objavljeno: 20.05.2016; Ogledov: 1444; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (531,24 KB)

9.
Rezultati pitanja prašičev v kmečkih rejah – Specializirana prašičerejska kmetija
Valerija Jurkovič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo zbirali podatke o pitanju prašičev v kmečkih rejah. Za raziskavo smo izbrali dve specializirani prašičerejski kmetiji (A in B) iz okolice Gornje Radgone. Na izbranih kmetijah smo najprej izvedli anketo in tako pridobili osnovne podatke o kmetiji (hlevih, boksih), živalih, krmljenju, načinu reje. Na vsaki kmetiji smo naključno izbrali po dva boksa in prašiče označili. V času pitanja smo prašiče štirikrat individualno stehtali ter dnevno merili porabo krme (na boks). Krmo smo tudi kemično analizirali. Ob zakolu smo v klavnici izmerili lastnosti klavne kakovosti. V času pitanja so imeli prašiči na obeh kmetijah primerljiv razpoložljiv prostor (precej nad minimalnimi standardi, na kmetiji A dodatno še izpust) in enako število krmilnih mest. Rezultati so pokazali primerljivo kemično sestavo krme (15 MJ metabolne energije, 150 g beljakovin/kg) kot tudi enako konzumacijo krme med celotnim pitanjem na kmetijah (2,51 kg/dan). Kljub temu je bil na kmetiji A dnevni prirast prašičev nižji (753 vs. 833 g) kot na kmetiji B, konverzija pa posledično večja (3,33 vs. 3,01 kg krme/kg prirasta). Zaradi večje mase živali ob zakolu na kmetiji B so imeli ti prašiči tudi večjo maso toplih polovic, sicer pa je bila klavna kakovost na obeh kmetijah primerljiva. Dobljene rezultate (razlike v prirastu in konverziji) lahko pojasnimo z opaženimi slabšimi razmerami v hlevu kmetije A: temnejši, prašen, zadušljiv hlev, le občasna prisotnost obogatitvenega materiala, neustrezne nastavitve krmilnikov in posledično večji raztros krme ter povečana agresija prašičev pri krmljenju.
Ključne besede: prašiči, pitanje, specializirana reja, rastnost, klavna kakovost
Objavljeno: 29.08.2016; Ogledov: 934; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (638,64 KB)

10.
REZULTATI PITANJA PRAŠIČEV V KMEČKIH REJAH – MEŠANA ŽIVINOREJSKA KMETIJA
Katarina Horvat, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na dveh mešanih živinorejskih kmetijah (S in L) smo spremljali pitanje prašičev v obdobju enega turnusa (5 mesecev, od 30 do 120 kg). Na kmetiji S smo spremljali 9 prašičev (komercialni križanci), na kmetiji L pa 6 prašičev (križanci 12×54). Živali smo v času pitanja individualno tehtali ter izračunali dnevne priraste. Izvedli smo Weendsko analizo krme in dnevno spremljali porabo krme na boks. Po zakolu smo določili klavno kakovost in kakovost mesa. Analiza vzorcev krme je pokazala, da so imeli prašiči na kmetiji S v obroku (v kg sveže snovi) 101 g beljakovin (SB) 11,6 MJ metabolne energije (ME), prašiči na kmetiji L pa 98 g SB in 14,3 MJ ME. Na kmetiji S so prašiči dosegli 530 g dnevnega prirasta (DP), konzumacijo 1,94 in konverzijo 3,67. Na kmetiji L so imeli prašiči DP 641 g, konzumacijo 2,73 in konverzijo 4,26. Poleg energetsko bogatejše krme, so imeli prašiči na kmetiji L 30 % višjo konzumacijo krme. Ti prašiči so zaužili 37-45 % več energije in 20-30 % več surovih beljakovin kot prašiči na kmetiji S. V obeh primerih pa je bil krmni obrok neustrezen/neuravnotežen. Prašiči kmetije L so imeli glede na normative energetsko prebogato krmo in primanjkljaj SB, posledično so razmeroma dobro rastli, vendar so se zamastili. Prašiči na kmetiji S so imeli skozi celotno obdobje pitanja glede na normative pomanjkanje ME in SB. Posledica tega so bili nižji dnevni prirasti, manjša zamaščenost in večja mesnatost trupov. Prašiči kmetije L so imeli debelejšo slanino in manj mesnate trupe. V kakovosti mesa med kmetijama ni bilo značilnih razlik.
Ključne besede: prašiči, kmečka reja, rastnost, klavna kakovost, kakovost mesa
Objavljeno: 31.08.2016; Ogledov: 1601; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici