| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Razmnoževanje japonskega drena cvetnika (cornus kousa 'satomi') s semenom in potaknjenci : diplomsko delo
Laura Štebih, 2022, diplomsko delo

Opis: V študijskem letu 2020/2021 in 2021/2022 smo preučevali razmnoževanje japonskega drena cvetnika (Cornus kousa), sorta 'Satomi', z zelenimi potaknjenci ter s semeni. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti vpliv termina potikanja in uporabe rastnega regulatorja na ukoreninjenost potaknjencev ter vpliv predsetvene obdelave semena na uspešnost kalitve semen. Poskus s potaknjenci smo izvedli v dveh terminih z dvema obravnavanjema v rastlinjaku, poskus s semeni pa v enem terminu in treh obravnavanjih. Semena smo kalili na prostem in v rastlinjaku. Ugotovili smo, da je koreninjenje potaknjencev v drugem terminu uspešnejše in da uporaba rastnega regulatorja nima vpliva na koreninjenje. Prav tako smo ugotovili, da predsetvena obdelava semena vpliva na kalitev semen. Bolje so kalila sveža semena, ki smo jih posejali v setveni plato in kalili v neogrevanem rastlinjaku.
Ključne besede: razmnoževanje, jesenski dren cvetnik, potaknjenci, seme, rastni regulator
Objavljeno v DKUM: 15.09.2022; Ogledov: 677; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

2.
Razmnoževanje pokrovnih vrtnic (Rosa sp. L.) s potaknjenci
Katja Stojnšek, 2021, diplomsko delo

Opis: V študijskem letu 2021 smo proučevali razmnoževanje pokrovnih vrtnic z olesenelimi in zelenimi potaknjenci v zaščitenem prostoru. Namen diplomskega dela je bil proučiti vpliv termina potikanja, vrste potaknjenca ter rastnega regulatorja v 0,5 % koncentraciji na ukoreninjanje in morfološke lastnosti dveh sort pokrovnih vrtnic. Za potaknjence smo uporabili sorti 'The Fairy' in 'Rody'. Poskus smo izvedli v štirih terminih v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da se uspešnost koreninjenja z dodajanjem rastnega regulatorja spreminja glede na termin potikanja. Tretiranje potaknjencev z rastnim regulatorjem je značilno vplivalo na večje število ukoreninjenih potaknjencev v drugem terminu, večjo maso pa so potaknjenci imeli v prvem terminu potikanja. Potaknjenci sorte 'The Fairy' so bolje korenili od sorte 'Rody', in sicer najbolje v prvem terminu, pri katerem smo dosegli 60 % ukoreninjenost potaknjencev.
Ključne besede: razmnoževanje, pokrovne vrtnice, potaknjenci, rastni regulator
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 1103; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

3.
Razmnoževanje pokrovnih vrtnic z olesenelimi potaknjenci
Urška Kovše, 2019, diplomsko delo

Opis: V študijskem letu 2017/2018 smo proučevali razmnoževanje pokrovnih vrtnic z olesenelimi potaknjenci v zaščitenem prostoru. Namen diplomskega dela je bil proučiti vpliv različnih koncentracij (0 %, 0,1 %, 0,3 %) rastnega regulatorja indol 3-maslene kisline (IBA) na ukoreninjanje in morfološke lastnosti dveh sort pokrovnih vrtnic, in sicer 'The Fairy' in 'Rody'. Poskus smo izvedli v petih terminih v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da se uspešnost koreninjenja z dodajanjem rastnega regulatorja spreminja glede na termin potikanja. Tretiranje potaknjencev z 0,1 % koncentracijo rastnega regulatorja je značilno vplivalo na večje število ukoreninjenih potaknjencev v prvem in četrtem terminu, večjo maso pa so potaknjenci imeli v drugem in tretjem terminu potikanja. Potaknjenci sorte 'The Fairy' so bolje korenili od sorte 'Rody', in sicer najbolje v tretjem terminu, pri katerem smo dosegli 68 % ukoreninjenost potaknjencev.
Ključne besede: razmnoževanje /pokrovne vrtnice /oleseneli potaknjenci / rastni regulator
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 1242; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
Vpliv substrata in rastnega regulatorja na koreninjenje potaknjencev vrtnega nageljčka (Dianthus caryophyllus 'devine purple bicolor')
Marko Šalamun, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen raziskave diplomskega dela je bil proučiti vpliv substrata in rastnega regulatorja na koreninjenje potaknjencev vrtnega nageljčka (Dianthus caryophyllus L.) sorte 'Devine Purple Bicolor'. Primerjali smo vpliv dveh rastnih substratov ter dodajanje rastnega regulatorja Korex® (Agrolit d. o. o.) v 0,5 % koncentraciji. Poskus smo izvedli v dveh terminih v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru. Ugotovili smo, da ima substrat značilen vpliv na proučevane morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Termin potikanja ima značilen vpliv na koreninjenje. Potaknjence, ki smo tretirali z rastnim regulatorjem so značilno bolje koreninili v obeh terminih. V prvem terminu se je ukoreninilo 79 %, v drugem pa 42 % potaknjencev, ki smo jih tretirali z rastnim regulatorjem.
Ključne besede: vrtni nageljček, Dianthus caryophyllus, potaknjenci, rastni regulator, morfološke lastnosti
Objavljeno v DKUM: 31.08.2018; Ogledov: 1311; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (839,28 KB)

5.
RAZMNOŽEVANJE JAPONSKE ETAŽNE DOBROVITE (Viburnum plicatum 'Mariesii') S POTAKNJENCI
Jožica Vodopivec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena v letu 2015 in 2016 na japonski etažni dobroviti (Viburnum plicatum 'Mariesii'). Namen diplomskega dela je bil proučiti razmnoževanje na vegetativen način s potaknjenci. Proučevali smo vpliv rastnega regulatorja indol-3-maslene kisline (IBA) v koncentraciji 0,1 % na koreninjenje in morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Eno- in dvo-nodijske potaknjence smo potikali v štirih terminih. Potaknjenci so bili nabrani v Botaničnem vrtu Fakultete za kmetijsko in biosistemske vede na Pohorskem dvoru. Ugotovili smo, da je imel termin potikanja in tip potaknjenca statistično značilen vpliv na ukoreninjanje potaknjencev. Na osnovi rezultatov lahko trdimo, da se dvo-nodijski potaknjenci koreninijo uspešnejše kot eno-nodijski in da so potaknjenci, tretirani z rastnim regulatorjem IBA v koncentraciji 0,1 %, bolje morfološko razviti od potaknjencev v kontroli.
Ključne besede: japonska etažna dobrovita, Viburnum plicatum 'Mariesii', vegetativno razmnoževanje, potaknjenci, rastni regulator.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 1604; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (754,61 KB)

6.
Vegetativno razmnoževanje fuksij (Fuchsia hybrida hort. ex Siebert &Voss) s potaknjenci
Nevenka Daks, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2010/2011 smo preučevali razmnoževanje dveh sort fuksij ('Swingtime' in 'Coralle') na vegetativni način s potaknjenci. Namen raziskave je bil preučiti vpliv termina potikanja in tipa potaknjenca (dvo- in tro-nodijski) na ukoreninjenje potaknjencev ter vpliv rastnega regulatorja na ukoreninjenje in morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Poskus je potekal v rastlinjaku Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v okolju megljenja v štirih terminih potikanja. Potaknjence smo rezali iz matičnih rastlin, ki so rastle v rastlinjaku. Ugotovili smo, da je imel termin potikanja statistično značilen vpliv na ukoreninjenost potaknjencev. Najprimernejši čas za razmnoževanje fuksij je v sredini meseca januarja, saj smo pri sorti 'Swingtime' dosegli 100 % ukoreninjenost, pri sorti 'Coralle' pa 91 %. Tip potaknjenca je imel statistično značilen vpliv na ukoreninjenost potaknjencev. Na osnovi rezultatov lahko sklepamo, da se tro-nodijski vrhnji potaknjenci koreninijo uspešneje v primerjavi z dvo-nodijskimi potaknjenci. Tretiranje potaknjencev z rastnim regulatorjem ni vplivalo na ukoreninjenost potaknjencev, je pa imelo vpliv na njihove morfološke lastnosti.
Ključne besede: fuksija, Fuchsia hybrida hort. Ex Siebert & Voss, vegetativno razmnoževanje, potaknjenci, rastni regulator
Objavljeno v DKUM: 23.10.2015; Ogledov: 1606; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

7.
VPLIV RASTNIH REGULATORJEV NA UKORENINJENJE POTAKNJENCEV TISE (Taxus x media 'Hicksii') V JESENSKO ZIMSKEM OBDOBJU
Danijela Regvart, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskavo smo opravili na stebrasti tisi (T. × media 'Hicksii'), ki je križanec med navadno tiso (T. baccata L.) in japonsko tiso (T. cuspidata Seib. Et Zucc.). Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv tretiranja potaknjencev z različnimi koncentracijami indol-3-maslene kisline (0 %, 0,5 % in 1 %) na ukoreninjenje in morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev v različnih terminih potikanja. Potaknjence smo narezali iz matičnih rastlin, rastočih na Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, v štirih terminih. Ugotovili smo, da termin potikanja vpliva na uspeh koreninjenja potaknjencev. Pri potaknjencih, ki smo jih potikali v januarju smo dosegli 98 % ukoreninjenost. Dodajanje avksinskih rastnih regulatorjev vpliva na morfološke značilnosti potaknjencev. Povprečna sveža masa potaknjenca in povprečna sveža masa korenin sta bili statistično značilno večji v vseh terminih potikanja, če smo jih tretirali z rastnim regulatorjem IBA 0,5 % in 1 % v koncentraciji.
Ključne besede: stebrasta tisa, Taxus × media 'Hicksii', vegetativno razmnoževanje, potaknjenci, rastni regulator
Objavljeno v DKUM: 17.04.2015; Ogledov: 1969; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (764,11 KB)

8.
GENERATIVNO IN VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE ŽAJBLJA (Salvia officinalis L.)
Vanja Vantur, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil proučiti uspešnost razmnoževanja žajblja (Salvia officinalis L.) na generativni in vegetativni način. Pri generativnem razmnoževanju smo proučevali vpliv okolja in termina setve na vznik in na morfološke značilnosti sejancev. Semena smo sejali v treh terminih v dveh okoljih: v steklenjaku in v plastenjaku. Ugotovili smo, da so semena bolje vzniknila v plastenjaku v vseh treh terminih. V prvem terminu je bil vznik 32-odstoten, v drugem 40-odstoten, in v tretjem 52-odstoten. Prav tako so sejanci, ki smo jih gojili v plastenjaku, imeli v 2. in 3. terminu setve statistično značilno večje število listov, bili so krajši in razvili so močnejši koreninski sistem. Pri potaknjencih smo v treh terminih proučevali vpliv rastnega regulatorja, indol-3-maslene kisline v koncentraciji 0,1 %, na ukoreninjanje in morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Potaknjence smo koreninili v steklenjaku v dveh okoljih: v okolju megljenja in pod polietilensko folijo. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je v obeh okoljih prvi termin potikanja (1. julij) najprimernejši, saj smo dosegli nad 93-odstotno ukoreninjenost. V okolju megljenja se uspešnost koreninjenja podaljša do konec avgusta. Dodajanje rastnega regulatorja vpliva na povečanje določenih morfoloških lastnosti.
Ključne besede: žajbelj, Salvia officinalis L., generativno razmnoževanje, vegetativno razmnoževanje, rastni regulator
Objavljeno v DKUM: 30.03.2015; Ogledov: 2643; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (942,30 KB)

9.
PROUČEVANJE RAZMNOŽEVANJA GUBAVOLISTNE BROGOVITE (Viburnum rhytidophyllum Hemsl.) S POTAKNJENCI
Jožica Steinfelser, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na gubavolistni brogoviti (Viburnum rhytidophyllum Hemsl.). Namen diplomskega dela je bil proučiti vpliv različnih koncentracij (0,1 %, 0,3 %) rastnega regulatorja indol- 3-maslene kisline (IBA) na ukoreninjenje in morfološke lastnosti ukoreninjenih eno- in dvo-nodijskih potaknjencev v štirih terminih potikanja. Poskus je potekal v rastlinjaku v okolju meglenja. Potaknjence smo narezali na odraslih rastlinah v Botaničnem vrtu v Pivoli. V sredini julija smo uspešno ukoreninili 92 % eno-nodijskih in 95 % dvo-nodijskih, v začetku avgusta pa 89 % eno-nodijskih in 95 % dvo-nodijskih potaknjencev. Tretiranje potaknjencev z rastnim hormonom vpliva na morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je tretiranje potaknjencev z 0,3 % koncentracijo rastnega regulatorja IBA najugodneje vplivalo tako na koreninjenje kot na njihove morfološke lastnosti.
Ključne besede: gubavolistna brogovita, Viburnum rhytidophyllum Hemsl., vegetativno razmnoževanje, potaknjenci, rastni regulator
Objavljeno v DKUM: 03.04.2013; Ogledov: 2687; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

10.
Razmnoževanje navadnega pušpana (Buxus sempervirens L.) s potaknjenci v poletno- jesenskem obdobju
Martina Božič, 2013, diplomsko delo

Opis: Razmnoževanje navadnega pušpana (Buxus sempervirens L.) s potaknjenci v poletno- jesenskem obdobju Raziskava v diplomski nalogi je bila opravljena na visoko rastočem navadnem pušpanu (Buxus sempervirens var. arborescens) in na nizko rastoči sorti 'Suffruticosa'. V raziskavi smo proučevali vpliv termina rezanja potaknjencev, vpliv tipa potaknjenca in vlogo rastnih regulatorjev na ukoreninjenje potaknjencev. Potaknjence smo rezali iz rastlin, rastočih na prostem, v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru in v parku pod Kalvarijo v Mariboru. Visoko rastoč navadni pušpan uspešno razmnožujemo v sredini avgusta. V tem terminu se je ukoreninilo 88% potaknjencev. Najprimernejši čas za razmnoževanja nizkega pušpana je od sredine julija do sredine avgusta. V tem obdobju je bil odstotek ukoreninjenja med 97% in 100%. Tip potaknjenca ni vplival na uspešnost koreninjenja. Tretiranje potaknjencev z rastnim regulatorjem vpliva na odstotek ukoreninjenih potaknjencev. Rezultati raziskave nakazujejo, da je optimalna koncentracija rastnega regulatorja odvisna od stopnje zrelosti potaknjenca.
Ključne besede: navadni pušpan, Buxus sempervirens L., vegetativno razmnoževanje, potaknjenci, rastni regulator
Objavljeno v DKUM: 01.03.2013; Ogledov: 5256; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.62 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici