| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinek rastnih faktorjev iz avtologne trombocitne plazme in antagonistov TGF-ß na proliferacijo in diferenciacijo skeletnomišičnih celic
Robi Kelc, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod Regeneracija skeletne mišice po poškodbi je omejena s tvorbo brazgotinskega tkiva, počasnim celjenjem in relativno visoko verjetnostjo ponovitve poškodbe. Terapija, ki temelji na pripravkih avtolognih trombocitnih preparatov (ang. platelet-rich plasma; PRP) je v zadnjem času postala izjemno popularna, predvsem v primeru poškodb sklepnih vezi in mišičnih tetiv. Za zdravljenje mišičnih poškodb se PRP še ne uporablja, poglavitni pomislek je, da med ostalim vsebuje tudi rastni faktor TGF-β, ki je pomemben dejavnik brazgotinjenja v skeletno-mišičnem tkivu. V raziskavi smo želeli prirediti učinek PRP-ja za uporabo na skeletnem mišičju. Učinek rastnega faktorja TGF-β smo zavirali z njegovim zaviralcem s ciljem izločitve potencialno neželenega učinka v procesu mišične regeneracije. Materiali in metode Zaradi pomanjkanja znanstvenih temeljev o terapiji z avtologno trombocitno plazmo smo zasnovali predklinično raziskavo, v kateri smo uporabili humano, CD56-pozitivno mioblastno celično linijo. Po dodajanju PRP-ja, dekorina (zaviralca TGF-β) in njune kombinacije v gojilni medij smo preučevali stopnjo proliferacije mioblastov, njihove metabolne aktivnosti, profil izražanja fibrotičnih citokinov in ekspresijo miogenih regulatornih faktorjev. Z uporabo slikovne pretočne citometrije smo analizirali razmerje med hibernirajočimi, aktiviranimi in diferencirajočimi mioblasti ter rezultate primerjali med posameznimi skupinami. Dodatno smo opravili še vizualno analizo izražanja dezmina z uporabo visoko ločljivega konfokalnega mikroskopa ter ugotavljali stopnjo formacije več jedrnih miotubulov. Rezultati Ugotovili smo, da pride v mioblastnih celičnih kulturah pod vplivom PRP-ja do značilnega znižanja izražanja fibrotičnih citokinov, povečanja stopnje proliferacije in viabilnosti celic. Obenem pride prav tako do povečane ekspresije miogenih regulatornih faktorjev, kar pripomore k pomembnemu pomiku v miogeni diferenciaciji mioblastov. V kombinaciji PRP-ja z dekorinom smo zaznali pomembne dodatne sinergistične učinke. Razprava Izsledki raziskave dokazujejo, da PRP ne samo potencialno znižuje brazgotinjenje, temveč tudi pripomore k učinkovitejši mišični regeneraciji, še posebej v kombinaciji z zaviralcem TGF-β.
Ključne besede: Mišične poškodbe, brazgotinjenje, avtologna trombocitna plazma, rastni faktorji, dekorin, miostatin, TGF-beta
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1762; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (8,10 MB)

2.
3.
Novi biološki pristopi pri rekonstrukciji sprednje križne vezi (ACL)
Jakob Naranđa, Matjaž Vogrin, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Ruptura sprednje križne vezi (ACL) je ena pogostejših poškodb kolena. Pri zdravljenju igra ključno vlogo uspešna rekonstrukcija ACL z vstavitvijo presadka. Uspešnost operativnega postopka je 73-95 %, vrnitev na predoperatvno stopnjo dejavnosti pa 37-75 %. Glavna težava po rekonstrukciji je zelo dolga rehabilitacija. Bolniki ne smejo polno obremeniti kolena najmanj 6 mesecev po poškodbi. Uspešnost rekonstrukcije ACL je odvisna od vraščanja presadka v kostnem tunelu in od ligamentizacije, t.j. procesa, pri katerem pridobi lastnosti nativnega ACL. Pri tem igrajo pomembno vlogo biomehanski dejavniki (pravilni položaj kostnih tunelov -anatomska lega presadka, pričvrstitev in ustreznost presadka ter pooperativna rehabilitacija) in biološki odziv presadka po rekonstrukciji (stopnja revaskularizacije in nastajanje kolagenskih vlaken), ki ga lahko pospešimo z dodajanjem rastnih faktorjev (RF), periosta in uporabo mezenhimskih zarodnih celic. Ti pristopi so novost v rekonstrukciji ligamentnih struktur, saj posegajo v biologijo celjenja med kostjo in presadkom. Danes uporabljamo tehniko za pridobivanje s trombociti bogate plazme (PRP) iz avtologne krvi, ki jo damo na mesto vstavitve presadka in tako pospešimo vraščanje in proces ligamentizacije presadka. Zaključki: Pregledni članek obravnava dejavnike, ki vplivajo na uspešnost zdravljenja po rekonstrukciji ACL. Poznavanje in modulacija biološkega odziva presadka je nov pristop k zdravljenju pretrgane ACL, bolnikom in športnikom pa omogoča hitrejšo vrnitev k vsakodnevnim in drugim telesnim dejavnostim.
Ključne besede: sprednja križna vez (ACL), rekonstrukcija, vraščanje presadka, ligamentizacija, rastni faktorji (RF)
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 3859; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (386,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici