| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Mešanje različnih substratov v fermentorje za večji izplen metana
Mitja TÖrnar, 2009, diplomsko delo

Opis: V laboratoriju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor smo opravili meritve proizvodnje bioplina iz devetih različnih energetskih rastlin in prašičje gnojevke. Šest poskusnih polj je bilo sejanih v čisti setvi, kot so koruza, sirek, ščir, sončnica, topinambur in sladkorna pesa; tri poskusna polja pa smo sejali v obliki interkropinga (mešanici 50% - 50% med rastlinami koruze, sirkom in ščirom). Vseh devet vzorcev smo testirali v mešanici med prašičjo gnojevko (385 g) in silirano rastlino (15 g) v fermentorju za proizvodnjo bioplina. Proizvodnja bioplina je potekala 35 dni v 0,5 literskem fermentorju pri temperaturi 35° C. Rastlinam smo določili kemijsko sestavo za lažje izračune proizvodnje bioplina in odstotka koncentracije metana v substratu. Pri analiziranju količine proizvodnje bioplina smo ugotovili, da je v procesu fermentacije v mezofilnem območju proizvodnja močno odvisna od temperature v fermentorju, pH vrednosti substrata, enakomernega tlaka v fermentorju in mešanja substrata. Največja proizvodnja je bila dosežena s substratom sončnice, kjer se je proizvedlo 451 Nl kg oSS-1 bioplina s 62,85% koncentracijo metana in donosom 283 Nl kg oSS-1 metana. Sledijo mu substrati koruze, sirka in interkropinga med navedenimi rastlinami, kjer je proizvodnja med 330 in 365 Nl kg oSS-1 s koncentracijo med 50−60% metana z donosom 185-205 Nl kg oSS-1. Najmanjši izpleni so bili doseženi iz rastlin ščira, topinambura in sladkorne pese.
Ključne besede: proizvodnja bioplina, energetske rastline, fermentor
Objavljeno: 18.03.2009; Ogledov: 2357; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

3.
ODNOS, MNENJA IN AKTIVNOSTI TRETJEŠOLCEV Z RASTLINAMI V UČILNICI
Marijana Grmovšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava rastline v učilnici. Glede na učni načrt in učbenike naj bi učenci vsaj enkrat v prvem triletju vzgojili rastlino in skrbeli zanjo. Cilj naloge je ugotoviti, kakšna in kolikšna je vzgoja rastlin v razredu, kakšno mnenje in odnos imajo učenci do rastlin, katere aktivnosti so vključene v pouk obravnave rastlin ter kakšno je znanje učencev. Raziskava je izvedena z anketnim vprašalnikom. Vprašalnik je izpolnilo 140 tretješolcev vaških in mestnih šol. V prvem triletju v vsaj enem razredu ali več vzgajajo različne rastline, za katere skrbijo učenci, včasih pa jim pomaga učiteljica. Učiteljice uporabljajo raznolike naravoslovne postopke, vendar ne vseh enako pogosto. Največ se učenci pri pouku o rastlinah naučijo z opazovanjem pravih rastlin v razredu in naravi. Tretješolci že imajo določeno znanje o rastlinah, saj so na vprašanja večinoma znali odgovarjati. Pri težavnejših vprašanjih je bilo več napačnih odgovorov, še vedno pa več kot polovica pravilnih. Učenci se v večini radi ukvarjajo z rastlinami, tako v šoli kot tudi doma, in tako je tudi njihov odnos do rastlin pozitiven.
Ključne besede: rastline, spoznavanje okolja, naravoslovje, tretji razred, razredna stopnja.
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 1841; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

4.
Kompeticija treh morfotipov navadnega matije (Phalangium opilio Linnaeus, 1758) (Opiliones, Phalangiidae) na montanskem pašniku
Natalija Turičnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Paša je selektiven dejavnik za rastline, pri čemer ostajajo nekatere rastlinske vrste nepopasene. Na pašnikih v bližini planinskega doma Košenjak smo poleti 2008 opravili raziskave izbranih okoljskih parametrov na mirovališčih navadnega matija (Phalangium opilio) na nepopasenih grmih oziroma šopih mnogolistnega volčjega boba, malinjaka, lasaste šopulje in velike koprive. Med drugim smo določili specifično listno površino (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Za osebke vrste Phalangium opilio je značilen spolni dimorfizem samcev, razpoznaven po dolžini heliceralnih apofiz, tako da so prisotni trije morfotipi odraslih osebkov: velikorogi samci, majhnorogi samci ter samice. Zanimala nas je razporeditev posameznih morfotipov med opoldnevnim mirovanjem na imenovanih rastlinah. Med meritvami smo na mirovališču vsakega osebka določili njegov spol oziroma morfotip in izmerili naslednje okoljske parametre: višina nad tlemi, višina rastline, temperatura, vlaga, lega glede na osončenost mirovališča ter oddaljenost do najbližjega sosednjega osebka ne glede na morfotip. Po eni strani smo potrdili hipotezo, da se velikorogi in majhnorogi samci glede okoljskih dejavnikov na mirovališčih med seboj značilno razlikujejo. Prav tako smo potrdili hipotezi, da so osebki Phalangium opilio pogostejši na širokolistnih rastlinah, ter da velikorogi samci zasedajo na rastlinah ugodnejša mirovališča kot majhnorogi samci. Po drugi strani nismo potrdili hipoteze, da se samice glede okoljskih dejavnikov ne razlikujejo od nobenega morfotipa samcev.
Ključne besede: Morfotipi vrste Phalangium opilio (velikorogi samec, majhnorogi samec, samica); suha in sveža biomasa rastlin; specifična listna površina (SLA); vsebnost suhe snovi listov (LDMC); okoljske značilnosti mirovališč (višina mirovališča, višina rastline, osončenost, temperatura, relativna zračna vlaga); kompeticija
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 3092; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (6,76 MB)

5.
VPLIV RAZLIČNIH PREKRIVNIH RASTLIN, AGROTEHNIČNIH UKREPOV IN LOKACIJE NA RAST, RAZVOJ IN PRIDELEK OLJNIH BUČ (Cucurbita pepo L. convar.citrullina (L.) Greb. var. styriaca Greb.) TER VSEBNOST MINERALNEGA DUŠIKA V TLEH V EKOLOŠKI PRIDELAVI
Manfred Jakop, 2010, magistrsko delo

Opis: Posamezni agrotehnični ukrepi so ključnega pomena za ekološko pridelavo. V letih 2004 in 2005 smo na Pohorskem dvoru pri Mariboru in Ptuju izvedli ekološki poljski poskus z oljnimi bučami. Namen raziskave je bil proučiti vplive leta, lokacije, zasnove posevka (seme, sadika), gnojenja s hlevskim gnojem in prekrivnih rastlin (Trifolium incarnatum L. in Trifolium alexandrinum L.), na količino mineralnega dušika v tleh, razvoj in pridelek oljnih buč. Z vključenimi obravnavanji smo želeli zagotoviti dovolj mineralnega dušika v tleh v tistih razvojnih fazah oljnih buč, ki so pomembne za oblikovanje in kakovost pridelka bučnic. Setvene pasove, smo na parcelah s prekrivnimi rastlinami, preorali tri tedne pred sajenjem buč. Razvojne faze buč smo spremljali 20, 40, 90 in 115 dni po zasnovi posevka. Mineralni dušik smo vzorčili do 0,6 m, v fazah BBCH 001, 500 in 909. Ugotovili smo, da so leto, lokacija, prekrivne rastline in gnojenje statistično značilno vplivali na morfološke lastnosti oljnih buč v razvojni fazi BBCH 700 ter pridelek v fazi BBCH 909. Zasnova posevka s sadiko je značilno vplivala na višji pridelek bučnic. Na količino Nmin v tleh so v maju vplivala vsa vključena obravnavanja, v juniju pa samo leto in lokacija. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko prekrivni posevki in hlevski gnoj ob primerni razporeditvi padavin v rastni dobi, zagotavljajo primerno oskrbo oljnih buč z mineralnim dušikom.
Ključne besede: oljne buče, prekrivne rastline, mineralni dušik, hlevski gnoj, ekološko kmetovanje
Objavljeno: 09.04.2010; Ogledov: 4174; Prenosov: 549
.pdf Celotno besedilo (889,92 KB)

6.
VEČPARAMETERSKI MODEL OCENJEVANJA ENERGETSKIH RASTLIN ZA PREDELAVO V BIOPLIN
Peter Vindiš, 2010, doktorska disertacija

Opis: Za potrebe planiranja in odločanja pri pridelavi in predelavi energetskih rastlin v bioplin je bil razvit integriran računalniško podprt deterministični simulacijski model BIOPLIN. Simulacijski model BIOPLIN se sestoji iz treh glavnih modelov: modelnih kalkulacij pridelave energetskih rastlin, simulacijski model predelave energetskih rastlin v bioplin ter simulacijski model proizvodnje električne in toplotne energije iz bioplina. Razviti sistem omogoča oceno ekonomske upravičenosti predelave posameznih energetskih rastlin v bioplin. Rezultati simulacijskega modela v nadaljevanju predstavljajo vhodne podatke za večkriterijsko odločitveno analizo. Pri tem sta bili uporabljeni dve metodi: metoda DEX-i in analitični hierarhični proces (AHP). Z večkriterijskimi modeli, smo glede na vhodne podatke in kriterije, ocenjevali energetske rastline. Analiza je pokazala, da je z uporabo trenutnega modela najbolj ustrezna alternativa uporabljena za energetske rastline za proizvodnjo bioplina koruza. Koruza ima najboljšo večkriterijsko oceno EC = 0,248 in DEX-i ocena = ustrezna. Koruzi sledi sirek z večkriterijsko oceno EC = 0,201 in DEX-i oceno = manj ustrezna. Sledijo sončnica z večkriterijsko oceno EC = 0,151 in DEX - i oceno = manj ustrezna, sladkorna pesa EC = 0,150 in DEX-i oceno = manj ustrezna, ščir EC = 0,127 in DEX-i oceno = neprimerna in kot zadnja topinambur EC = 0,123 in DEX-i oceno = neprimerna. Rezultati raziskave analiziranih energetskih rastlin kažejo enak vrstni red rangiranja z uporabo odločitvenih orodij DEX-i in AHP. Rezultati simulacije predstavljajo dovolj kakovostno podatkovno osnovo za nadaljnji razvoj večkriterijskih odločitvenih modelov.
Ključne besede: simulacijski model, večkriterijska odločitvena analiza, metoda DEX-i, analitični hierarhični proces - AHP, energetske rastline, bioplin
Objavljeno: 07.05.2010; Ogledov: 5235; Prenosov: 526
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

7.
EKOLOŠKE RAZISKAVE SUHIH JUŽIN (ARACHNIDA: OPILIONES) V VISOKOGORJU KAMNIŠKO-SAVINJSKIH ALP
Mihaela Rak, 2010, diplomsko delo

Opis: V slovenskem visokogorju so suhe južine slabo raziskane. Podatki o prisotnosti suhih južin nad 2000 m nadmorske višine so večinoma iz območja Julijskih Alp. Na območju Kamniško—Savinjskih Alp je večina podatkov do nadmorske višine okoli 1300 m. V naši raziskavi smo pregledali in opisali 160 lokacij od nadmorske višine 1800 m do vrha na območijih Brane, Planjave, Ojstrice, Turske gore, Rink, Skute, Grintovca, Kočne, Krofičke, Dleskovške planote, Raduhe, Velike in Male Koroške Babe, Kalškega grebena, Kompotele, Mokrice, Storžiča ter na planinah Koren in Kriški planini. Na vsaki lokaciji smo opisali osnovne abiotske značilnosti in značilne rastline ter na tej osnovi opredelili habitatni tip oziroma ekoton med dvema habitatnima tipoma na lokaciji ter vzorčili talne živali. Abiotske dejavnike smo obdelali v obliki opisne statistike, zveze med okoljskimi dejavniki in zastopanostjo vrst suhih južin pa s pomočjo korespondenčne kanonične analize (CCA) in klastrske analize. Primerjali smo podobnost habitatnih tipov glede na abundanco suhih južin. Skupno smo našli 17 vrst suhih južin. Ugotovili smo, da od abiotskih dejavnikov na njihovo prisotnost najbolj vplivata pokrovnost vegetacije in tip tal. Glede poseljenosti s suhimi južinami sta najbolj številčno poseljena ekoton med blazinastim traviščem čvrstega šaša (36.433) in subalpinskim karbonatnim meliščem (61.231) ter ekoton med alpinskimi in subalpinskimi travišči na karbonatni podlagi v Južnih Apneniških Alpah (36.413) in alpinskim karbonatnim meliščem (61.232). Za vrste Mitopus morio, Platybunus bucephalus, Mitostoma alpinum, Nemastoma triste in Dicranopalpus gasteinensis so podatki verodostojni, pri ostalih vrstah gre za ocene, ker smo skupno našli manj kot po 10 osebkov.
Ključne besede: abiotski dejavniki, habitatni tipi, Kamniško−Savinjske Alpe, suhe južine (Opiliones), talna favna, visokogorje, značilne rastline
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2576; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (39,09 MB)

8.
VPLIV IZPOSTAVLJENOSTI RAZLIČNEMU OKOLJU NA KALIVOST SEMEN NEKATERIH TRAVNIŠKIH RASTLIN
Ksenija Hvalec, 2010, diplomsko delo

Opis: Da bi ugotavljali vplive različnega okolja na kalivost semen travniških rastlin skozi daljše časovno obdobje, smo v letih od 2004 do 2006 na Pohorskem dvoru izvedli eksaktni poskus s semeni travniških rastlin: kukavičja lučca (Lychnis flos-cuculi L.), navadni regrat (Taraxacum officinale G. H. Weber ex Wiggers), njivsko grabljišče (Knautia arvensis (L.) Coult., navadna kislica (Rumex acetosa L.), ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata L.), travniški lisičji rep (Alopecurus pratensis L.), visoka pahovka (Arrhenatherum elatius L.), pasja trava (Dactylis glomerata L.) in ripeča zlatica (Ranunculus acris friesianus L.). Obravnavanja (izpostavljenost semena različnemu okolju) so bila sledeča: sobna temperatura (20 °C), seme v hladilniku pri temperaturi 8 °C, seme v tleh na travniku v globini 5 cm in seme v tleh na travniku v globini 10 cm. Kalivost semena smo ugotavljali po petih, osmih, enajstih in devetnajstih mesecih izpostavljenosti različnemu okolju. Obravnavane rastline so se z različnim deležem kalivosti v posameznih časovnih obdobjih različno odzvale na izpostavljenost semena različnemu okolju. Celo pri rastlinah iz iste rastlinske družine (trave - Poaceae) ni mogoče izdvojiti skupnih zakonitosti. Seme vseh obravnavnih travniških rastlin je ohranilo določeno stopnjo kalivosti v vseh obravnavanjih, tudi še po devetnajstem mesecu, kar kaže na to, da je seme vseh teh rastlinskih vrst vsaj kratkoročno obstojno.
Ključne besede: travniške rastline, seme, kalivost
Objavljeno: 29.06.2010; Ogledov: 2577; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

9.
Ekonomska analiza energetskih rastlin za predelavo v biomaso
Romana Duh, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil razvoj tehnološko-ekonomskih simulacijskih modelov za proizvodnjo 8 poljščin, ki so namenjene predelavi v biomaso za energetske potrebe. Na podlagi razvitih simulacijskih modelov za individualno energetsko rastlino, se bo ocenila ekonomičnost pridelovanja, v nadaljevanju pa dodatno še drugi vzporedni ekonomski parametri. Vse kalkulacije so bile razvite za tri načine kmetovanja: konvencionalno, integrirano in ekološko. Rezultati raziskave kažejo, da so pridelave vseh energetskih poljščin ekonomsko upravičene, kar nam potrjuje koeficient ekonomičnosti (pri vseh kulturah Ke > 1). Ugotovljeno je bilo, da ima izmed vseh kultur najmanjši koeficient ekonomičnosti sončnica (Helianthus annus L), (Ke=1,06 konvencionalno, Ke=1,46 integrirano, Ke=3,50 ekološko), najvišji koeficient pa koruza (Zea mays L.), (Ke=2,92 konvencionalno, Ke=5,00 integrirano, Ke=6,45 ekološko). Razvite kalkulacije v obliki tehnološko — ekonomskih simulacijskih modelov predstavljajo kakovostno orodje za podporo odločanju v kmetijski proizvodnji, torej v praksi.
Ključne besede: simulacijsko modeliranje, energetske rastline, biomasa, ekonomika
Objavljeno: 07.10.2010; Ogledov: 1861; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (573,78 KB)

10.
RASTLINSKA BIOTEHNOLOGIJA IN PATENTNO VARSTVO
Tina Uranjek, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava rastlinsko biotehnologijo v luči patentnega prava. Področje rastlinske biotehnologije je bilo s pravnega vidika zaradi svoje materije pogosto predmet različnih interpretacij. Rastlinska sorta, kot biotehnološki izum, je povzročila zmedo na področju patentov, saj vsekakor ne gre za klasično vrsto izuma. Vzporedno so se pojavila vprašanja, kdaj gre za novo rastlinsko sorto, kjer imetnik pridobi žlahtniteljsko pravico. Varstvo sort rastlin predstavlja obliko varovanja intelektualne lastnine na področju vzgoje novih sort rastlin. Tudi kasnejši razvoj genskega inženiringa je postavil nove meje interpretacije v pravnem smislu. Prikazana je podrobna analiza člena 53(b) Evropske patentne konvencije (EPK), ki določa izjeme glede možnosti patentiranja. Interpretacija omenjenega člena temelji na praksi primerov Evropskega patentnega urada (EPU). Pristojni organi so se trudili izdelati smiselne odločitve glede patentnih zahtevkov ter podati pravno stališče spornih vprašanj s področja patentne zakonodaje. Pomemben akt, ki je dopolnil Evropsko patentno konvencijo, je leta 1998 sprejeta Direktiva 98/44/ES o pravnem varstvu biotehnoloških izumov, ki je za namene patentiranja biotehnoloških izumov določila nekatere posebnosti. Medtem ko je patentna zakonodaja vsake država nekoliko drugačna, pa so zahteve in pravice iz dodeljenih patentov vsebinsko podobne. Prikazana je ureditev ameriškega patentnega sistema glede možnosti patentiranja rastlinskih sort ter nekatere bistvene razlike z evropskim patentnim sistemom.
Ključne besede: rastlinska biotehnologija, biotehnološki patent, rastlinska sorta, nova rastlinska sorta, gensko spremenjene rastline, Evropska patentna konvencija, Direktiva 98/44/ES, odločitve Evropskega patentnega urada
Objavljeno: 14.07.2011; Ogledov: 2446; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici