| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava klonalnih potez rastlinskih vrst vegetacije mezotrofnega travnika in prodišč : magistrsko delo
Sanja Zadravec, 2023, magistrsko delo

Opis: V pričujoči raziskavi smo primerjali klonalne poteze rastlin dveh habitatnih tipov (HT) z različno pogostnostjo in jakostjo motnje - ekstenzivnega mezotrofnega travnika (Physis koda 38.222 ʺsrednjeevropski higrozmezofilni nižinski travnik na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovkoʺ) z zmerno motnjo in rečnih prodišč (Physis koda 24.22 ʺredko porasli rečni bregovi in prodiščaʺ), kjer je motnja močneje izražena. Na travišču smo vzorčili 10 vegetacijskih popisov in določili 51 rastlinskih vrst. Podatke za prodišča smo pridobili iz baza popisov Katedre za geobotaniko FNM, UM, in so obsegali 10 vegetacijskih popisov ter 74 rastlinskih vrst. Za skupno 120 rastlinskih vrst smo zbrali podatke o 13 rastlinskih potezah in oblikovali tabelo, ki je predstavljala osnovo za nadaljnje analize. Podatke o klonalnosti smo pridobili iz prosto dostopne spletne baze CLO-PLA3. Ob primerjavi vrste sestave smo ugotovili, da se jih je, od skupno 120 rastlinskih vrst, 46 (38 %) pojavljalo samo na travniku, 69 (58 %) izključno na prodiščih, skupnih je bilo 5 (4 %) vrst. Nadalje smo ugotovili, da imata HT, kljub različni floristični sestavi in pestrosti, zelo podoben spekter OKR in pri tem določili 6 od 17 različnih tipov OKR. Razlike so bile predvsem v zastopanosti neklonalnih vrst, katerih višji delež se je pojavil na prodišču (prisotnost enoletnic) in v deležih zastopanosti prevladujočih OKR. Na travniku so prevladovale vrste z nadzemno in podzemno koreniko in na prodiščih vrste s podzemno koreniko. Podobnosti smo ugotovili še pri obstojnosti povezav med poganjki (poganjki so v obeh HT obstojni več kot dve leti), pri hitrosti in dolžini horizontalnega širjenja (prevladujejo slabše mobilne vrste), pri razvejanosti klonalnih poganjkov, pri čemer tako na travišču kot na prodišču prevladuje simpodialna razvejanost in pri velikosti klonalnih poganjkov v primerjavi s starševsko rastlino, pri čemer se v obeh HT pojavljajo približno enako veliki poganjki, kot je starševska rastlina. Razlike so se pojavile pri naslednjih rastlinskih potezah: vloga OKR, cikličnost poganjkov, število poganjkov na starševsko rastlino, arhitektura poganjka in prekrivanje generacij. Za travišča so značilne vrste, katerih OKR imajo obvezno vlogo, z dicikličnimi poganjki, tvorijo en poganjek na starševski osebek, polrozete in prekrivajoče se generacije. Obratno je na prodiščih največ neklonalnih vrst (brez OKR), vrst, ki imajo monociklične poganjke, tvorijo od 2 do 10 poganjkov na starševski osebek, brez rozete in s prekrivajočimi se generacijami. Na travniku se pojavlja večji delež vrst, ki imajo rezervne brste razvite na površini in do 10 cm pod površino tal, aktivirajo se s košnjo/pašo in tako poskrbijo za vegetativno regeneracijo. Enoletnice na prodišču v večini nimajo brstov v tleh, hkrati pa so brsti locirani pri več vrstah na višini več kot 10 cm. Klonalne vrste prodišč so lahko zasedle predvsem mikro-habitate z manj izrazito motnjo. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno novo znanje o vlogi vegetativnega razmnoževanja rastlin v habitatih z različno intenzivnostjo motnje. Hkrati predstavljajo tako ekstenzivna travišča kot tudi prodišča HT z visoko naravovarstveno vrednost, zato ima poznavanje in razumevanje glavnih dejavnikov ohranjanja raznolikosti vrst v teh ekosistemih odločujočo vlogo tudi pri oblikovanju smernic za njihovo varovanje.
Ključne besede: magistrska dela, vegetativno razmnoževanje rastlin, habitatni tipi, funkcionalne poteze, Clo-Pla3, organi klonalne rasti
Objavljeno v DKUM: 06.04.2023; Ogledov: 360; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,31 MB)

2.
3.
Fiziologija rastlin : priročnik z navodili za vaje
Jana Ambrožič-Dolinšek, Terezija Ciringer, 2022

Opis: Priročnik je namenjen študentom na študijskih programih s področja biologije, ekologije z naravovarstvom in bodočim učiteljem biologije, ki bi se radi spoznali z eksperimentalnim delom s področja fiziologiji rastlin. Sestavlja ga osem vsebinskih sklopov, ki obravnavajo rastlinske pigmente, dihanje rastlin in fotosintezo, encimsko aktivnost rastlin, uravnavanje vodnih razmer v rastlinah, plazmolizo, mineralno prehrano rastlin s prepoznavanjem simptomov pomanjkanja posameznih hranil, metode določanja vsebnosti sladkorjev in bioteste za rastlinske hormone. Vsaka od vaj se začne z vsebinskim uvodom ter nadaljuje s cilji, nalogami, materiali in potekom izvedbe vaje. Vaje so podprte s slikami posameznih poskusov, preglednicami, kemijskimi formulami za preračune posameznih fizioloških parametrov in navodili za delo s kemikalijami in opremo.
Ključne besede: eksperimentalne vaje, priročnik, fiziologija rastlin, biologija rastlin, laboratorijske aparature in postopki, laboratorijske rastline
Objavljeno v DKUM: 29.06.2022; Ogledov: 677; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (11,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Preizkus preprostega modela fotosinteze v vrtcu : diplomsko delo
Manja Hojnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Tema rastlin je v predšolski pedagogiki še vedno podcenjena, vendar izjemnega pomena tako za otroke kot tudi vzgojitelje. Pomembno je, da otrokom omogočimo svobodo, saj nas bodo otroci s svojo ustvarjalnostjo in radovednostjo spodbujali, da z njimi doživimo rastline kot nekaj izjemnega. V teoretičnem delu smo na podlagi strokovne literature predstavili začetno naravoslovje, rastline in pomen spoznavanja le-te v predšolskem obdobju. Predstavili smo zgradbo rastlin in proces fotosinteze. Prav tako smo se osredotočili na napačne predstave otrok o procesu fotosinteze in zakaj je omenjen proces tako težaven za razumevanje. Izpostavili smo tudi vlogo vzgojitelja pri posredovanju znanja o rastlinah in pomembnost aktivnega učenja za otroke. V praktičnem delu smo predstavili postopek izdelave avtorsko pripravljenega modela prehranjevanja rastlin, ki smo ga fotografsko dokumentirali. Preizkus z modelom smo praktično izvedli z vrtčevsko skupino otrok, starih 5–6 let. Rezultate smo opisali in jih predstavili s pomočjo opazovalnih listov ter grafikonov. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da uporaba modela pozitivno vpliva na kakovostno razumevanje fotosinteze. Otroci so z uporabo modela pridobili novo znanje s področja rastlin in njihovega prehranjevanja. Ugotovili smo, da lahko s pomočjo aktivnega učenja in izdelanega modela tudi tako zahtevne vsebine, kot je fotosinteza, primerno predstavimo predšolskim otrokom.
Ključne besede: predšolski otrok, aktivno učenje, fotosinteza, model prehranjevanja rastlin
Objavljeno v DKUM: 16.11.2021; Ogledov: 833; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

5.
Funkcionalne poteze rastlinskih vrst s prehodno prisotnostjo v vegetaciji vrstno bogatih travišč
Ana Munda, 2021, magistrsko delo

Opis: Da bi lahko razumeli, kakšne so posledice izgube vrst v ekosistemu, moramo poznati kakšna je vloga posamezne vrste znotraj ekosistema. Eden izmed pristopov pri ugotavljanju vloge vrste v okolju je tudi model DST klasifikacije, ki smo ga uporabili v naši raziskavi. Temelji na razvrstitvi rastlinskih vrst v vegetaciji med dominantne, podrejene ali prehodne vrste, in sicer glede na njihovo relativno celokupno pokrovnost in stalnost. Prednostne vrste predstavljajo zelo majhen delež biomase v določenem habitatu, hkrati pa s poznavanjem njihovih morfološko funkcionalni potez (MFP) lahko napovedujemo, katere med njimi bodo v vegetaciji postale podrejene ali celo dominantne, v primeru, da pride do sprememb določenega okoljskega dejavnika, intenzitete motnje in/ali stresa ipd. Namen naše raziskave je bil analizirati in primerjati prehodne vrste v dveh asociacijah polnaravnih ekstenzivnih travišč: asociacije Onobrychido viciifolia-Brometeum in asociacije Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis. Prehodnim rastlinskim vrstam smo določili prednosti habitat, indikatorske vrednosti po Ellenbergu in 13 MFP. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi metodami. Ugotovili smo, da se prehodne vrste obeh asociacij razlikujejo v naslednjih MFP: življenjski obliki, obliki rasti, višini rastlin, tipih vegetativnega razmnoževanja, vrednostih LDMC, SLA ter CSR strategijah. Razlike v lastnostnih prehodnih vrst asociacij lahko razložimo z razlikami v stičnih habitatih travišč asociacije, od koder te vrste izvirajo. Prehodne vrste obeh asociacij imajo najbolj poudarjeno kompeticijsko (C) strategijo, razlikujejo pa se v kombinaciji vpliva stresa in motnje. Iz tega lahko sklepamo, da bi se v obeh asociacijah ob spremembah, ki bi izboljšale rastne razmere (zmanjšanje motnje in/ali stresa), povečala številnost in pokrovnost tistim vrstam, ki imajo poudarjeno C – strategijo. Rezultati naše raziskave predstavljajo pomembno osnovo za morebitne prihodnje raziskave, v katerih bi povezovali specifične spremembe okolja s spremembami floristične in funkcionalne sestave obravnavanih tipov traviščne vegetacije.
Ključne besede: polnaravna suha travišča, DST klasifikacija, morfološko-funkcionalne poteze, CSR strategije rastlin
Objavljeno v DKUM: 01.04.2021; Ogledov: 1127; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

6.
Primernost rži (Secale cereale L.) in njenih mešanic za prezimno ozelenitev tal
Mateja Tušak, 2021, diplomsko delo

Opis: Na poskusnem polju Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede smo leta 2012 posejali rž, mnogocvetno ljuljko, Landsberško mešanico, mešanici rži in ozimne grašice ter rži in krmnega graha. Cilj diplomskega dela je bil primerjati pridelke rži in njenih mešanic s pridelki mnogocvetne ljuljke in Landsberške mešanice ter ugotoviti, ali so rž in njene mešanice primerne rastline za prezimno ozelenitev tal. Meritve (višina rastlin, razvojni stadij, pridelke suhe snovi) smo opravili v dveh terminih (25. 4. in 9. 5. 2013). Največji pridelek suhe snovi je dosegla mešanica rži z grašico (2480 kg/ha) ob drugem vrednotenju, ko so bile rastline v povprečju visoke 60,8 cm. Najmanj suhe snovi pa smo pridelali z Landsberško mešanico. Ves čas trajanja poskusa sta najvišji in statistično primerljiv pridelek suhe snovi dosegali mešanici rži z grašico in krmnim grahom. Iz tega lahko sklepamo, da je rž v mešanicah z metuljnicami primeren dosevek za prezimno ozelenitev tal.
Ključne besede: , prezimni dosevki, pridelek suhe snovi, višina rastlin
Objavljeno v DKUM: 05.03.2021; Ogledov: 1279; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
Vpliv nanosa alternativnih sredstev v nasadu čebule na stopnjo razkroja ostankov fitofarmacevtskih sredstev
Tadej Iršič, 2019, magistrsko delo

Opis: Zmanjšanje količine ostankov fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v pridelkih je trend, ki je zaradi pritiska potrošnikov vse bolj prisoten v kmetijstvu. V letih 2016 in 2017 sta bila na Ptujskem polju v nasadu čebule izvedena dva poljska poskusa z namenom proučevanja vpliva različnih alternativnih sredstev na stopnjo razkroja ostankov FFS v čebuli. V poskusu s sredstvom RezFree® (2016) je bil v nasadu čebule izveden klasični škropilni program z vmesnimi aplikacijami testiranega pripravka. V poskusu s sredstvi EM 5™ in Naturalnie Aktywny™ (2017) je bil klasični škropilni program razširjen z dodatnimi termini aplikacije več različnih FFS, vmes so bile prav tako izvedene aplikacije testiranih alternativnih sredstev. Vzorčenje za analizo ostankov FFS je bilo opravljeno v obdobju spravila čebule. Rezultati analiz so pokazali, da imajo testirana alternativna sredstva potencial za znižanje koncentracij ostankov nekaterih FFS. Največji upad koncentracij ostankov FFS je bil opažen pri kontaktnih fungicidih in insekticidih na osnovi naravnih snovi. Manjši vpliv je bil zaznan na ostanke sistemsko in pol sistemsko delujočih FFS ter sredstev, ki se močno vežejo v rastlinske kutikule. Na ostanke herbicidov proučevana sredstva niso imela vpliva. Glede na rezultate naših poskusov lahko preizkušenim alternativnim sredstvom pripišemo potencial zmanjšanja količine ostankov FFS v pridelku.
Ključne besede: alternativna sredstva, sredstva za krepitev rastlin, ostanki fitofarmacevtskih sredstev, RezFree®, Efektivni mikroorganizmi™, čebula
Objavljeno v DKUM: 26.07.2019; Ogledov: 1334; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

8.
Vpliv paše divjadi v oborah na vrstno pestrost in sestavo travišč asociacije Onobrychido viciifoliae-brometum (zveza Mesobromion)
Ema Jevšnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Polnaravna suha travišča asociacije Onobrychido viciifoliae-Brometum uvrščamo v Natura 2000 habitatni tip 6210 (*). V Sloveniji se pojavljajo na sončnih legah gričevnatih pokrajin, kot so Haloze ̶ naše raziskovano območje. Precejšen delež teh travišč, ki so jih v preteklosti kosili ali pa izvajali kombinirano košnjo in jesensko pašo, so v zadnjem desetletju spremenili v trajne pašnike, pasejo pa zelo različne vrste živali, poleg govedi najpogosteje še ovce, konje, koze, osle in različno divjad. Raziskav in podatkov o tem, kakšen vpliv imajo drugačni načini rabe (npr. celoletna paša) na ta travišča nimamo, zato smo v naši raziskavi želeli ugotoviti vpliv paše divjadi (damjakov) na vrstno sestavo, pestrost in funkcionalno sestavo polnaravnih suhih travišč. Na izbranih travniških poligonih smo zbrali skupaj 100 vegetacijskih popisov, od tega 54 na pašniku in 46 na travnikih s tradicionalno rabo (košnjo). Skupaj smo popisali 129 rastlinskih vrst, za katere smo zbrali tudi podatke o 38 morfološko funkcionalnih potezah (MFP) in 19 strategijah po modelu CSR. Podatke smo analizirali z različnimi uni- in multivariatnimi analizami. Ugotavljali smo razlike med sestavo in vrstno pestrostjo travišč, MFP, parametri vrstne pestrosti, Ellenbergovimi indeksi in CSR strategijami. Ugotovili smo, da se vrstna pestrost (povprečno število vrst na popisno ploskev 0,25 m2) na travniku (11,05 ± 2,8) in na pašniku (12,12 ± 2,5) sicer značilno ne razlikujeta, pri tem pa so se pokazale značilne razlike v floristični sestavi, saj so se na pašniku, med drugimi, pojavile številne plevelne vrste, ki jih na travniku ne najdemo. Razlike so se pojavile tudi v MFP, kjer smo dokazali, da so bile na pašniku v večjem deležu prisotne enoletnice in ruderalke, stres toleratorji, rastline, ki dalj časa cvetijo in imajo višjo vrednost specifične listne površine. Na košenih travnikih je bilo prisotnih več trajnic in kompetitorjev, rastline začnejo bolj zgodaj cveteti, so višje, večji je delež pol-rozetastih vrst in rastline imajo višjo vrednost suhe snovi listov. Hkrati smo ugotovili razlike med pašnikom in travnikom glede na vrednosti Ellenbergovega indeksa za vlago (F) in količino dušika v tleh (N), kjer so bile višje povprečne vrednosti na pašniku. To razlagamo s procesom evtrofikacije in ustvarjanjem bolj mezotrofnih razmer zaradi izločkov pašnih živali. Na osnovi izsledkov naše raziskave lahko zaključimo, da paša divjadi ni primerna kmetijska raba za ohranjanje ugodnega stanja travišča Natura 2000 habitatnega tipa 6210 (*) na območju Haloz, saj povzroča značilne negativne spremembe v njihovi vrstni sestavi, predvsem zaradi pojavljanja nezaželenih plevelnih in/ali ruderalnih vrst.
Ključne besede: polnaravna suha travišča, paša, damjak (Dama dama), vrstna sestava, CSR strategije rastlin, morfološko funkcionalne poteze, multivariatne analize, kmetijska raba travišč, Natura 2000
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 1727; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

9.
Učinek revitalizacijskih posegov na obrežno vegetacijo na primeru mrtvice Petišovsko jezero/ Csiko legelo, Prekmurje
Valentina Pernat, 2019, magistrsko delo

Opis: Mrtvice predstavljajo enega glavnih naravnih vodnih habitatov za mnoge rastlinske in živalske vrste, a v zadnjih desetletjih močno izginjajo, zato je strategija njihovega ohranjanja izjemnega pomena. Naša raziskava se je navezala na opravljeno študijo obnove izbrane mrtvice Csiko Legelo na območju JV Prekmurja (Wetman, 2011–2015). V letih 2014–2016 smo na območju reke Mure v Sloveniji, natančneje na mrtvici Csiko Legelo (Petišovsko jezero), izvedli popise vodne in obrežne vegetacije. Primerjali smo floristične popise pred (leto 2011) in po posegih (leta 2014–2016) ter s tem ugotovili trend širjenja sukcesije glede na življenjske oblike taksonov. Vzorčenja smo izvedli v treh sezonah v štirih popisnih terminih, največ vrst smo zabeležili ob tretjem vzorčenju (N=53) in najmanj vrst pri prvem vzorčenju (N=25). Skupno smo na izbranem odseku mrtvice Csiko Legelo popisali 61 različnih rastlinskih vrst. Prav tako smo ugotavljali prisotnost tujerodnih in invazivnih vrst glede na sezono ter vrst z Rdečega seznama ogroženih praprotnic in semenk. V drugi sezoni, natančneje pri tretjem vzorčenju (avgust, 2015), je bilo največ ogroženih vrst (16), v tretji sezoni oz. pri četrtem vzorčenju (september, 2016) pa najmanj (4). Od življenjskih oblik so v vseh sezonah prevladovale zelnate trajnice – hemikriptofiti (37,7 %), najmanjši delež so predstavljali grmički in polgrmički – hamefiti (0,01 %). Najvišjo abundanco (1) v vseh popisnih sezonah so izkazovale trpotčasti porečnik (Alisma plantago-aquatica), navadna krvenka (Lythrum salicaria), navadni trst (Phragmites australis), vodni sovec (Oenanthe aquatica) in paostrični šaš (Carex pseudocyperus). Izmed redkih in ogroženih vrst so se v popisih največkrat pojavile kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus), vodni sovec (Oenanthe aquatica), trožilnata vodna leča (Lemna trisulca), prava potočarka (Rorippa amphibia), najmanjkrat pa zlatorumena kislica (Rumex maritimus) in beli lokvanj (Nymphaea alba). Opravili smo tudi DCA analize za vse vrste in posebej za 4 izbrane vrste (Oenanthe aquatica, Butomus umbellatus, Typha latifolia, Phragmites australis). Po tej analizi smo opazili, da na izbranem odseku mrtvice poteka sukcesija v treh opaznejših fazah. Najprej so se pojavile enoletne amfibijske vrste, npr. vodni sovec (Oenanthe aquatica), prava potočarka (Rorippa amphibia), črnordeča ostrica (Cyperus fuscus), nato trajnice, kot so širokolistni rogoz (Typha latifolia), ozkolistni rogoz (Typha angustifolia), kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus) in navadni trst (Phragmites australis). Kasneje smo opazili že otočkasto naselitev šašev in poselitev nekaterih tujerodnih vrst, kot so žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), pravi kolmež (Acorus calamus), tridelni mrkač (Bidens tripartita) in žvrklja (Ambrosia artemisiifolia). Zaključimo lahko, da se že v zelo kratkem času po mehanskih posegih na mrtvici dokaj hitro naselijo pionirske vrste in enoletnice, značilne za zamuljena, prehodna tla, med katerimi sta posebej izstopala Oenanthe aquatica in Rorippa amphibia. To pomeni, da so skrbno načrtovani posegi v prostor ne samo pozitivni, ampak v določenem vidiku celo nujni, v kolikor želimo dolgoročno ohraniti vitalnost mrtvic.
Ključne besede: mrtvica, revitalizacija, flora in vegetacija, habitatni tipi, tujerodne invazivne vrste, redke in ogrožene vrste, življenjska oblika rastlin, sukcesijske faze
Objavljeno v DKUM: 19.02.2019; Ogledov: 1710; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

10.
Rž (secale cereale l.) kot prezimni dosevek za voluminozno krmo
Benjamin Štrucl, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V letu 2011 smo na poskusnem polju v Hočah posejali poskus rži, mnogocvetne ljuljke, ozimne grašice, krmnega graha in inkarnatke v čistih setvah in v mešanicah. Poskus smo zasnovali kot naključni blok v štirih ponovitvah. Naš cilj je bil primerjati pridelek rži z drugimi v poskus vključenimi rastlinami in mešanicami ter ali je rž primerna kot prezimni dosevek za voluminozno krmo. Meritve (višina rastlin, razvoji stadij, pridelek zelenem ase in suhe snovi) smo izvedli v petih terminih (tedenski razmak od 11. 4. 2012 do vključno 10. 5. 2012). Največji pridelek suhe snovi je bil dosežen ob prvem vrednotenju pri mešanici rži z ozimne grašice (2600 kg/ha), pri povprečni višini rastlin 35,7 cm. Čez celoten poskus sta bila med seboj primerljiva pridelek rži v čisti setvi in pridelek rži v mešanici z krmnim grahom. Najmanjši pridelek suhe snovi je bil ugotovljen pri mnogocvetni ljuljki. Iz rezultatov poskusa lahko sklepamo, da je rž primeren prezimni dosevek za voluminozno krmo, še posebej v mešanicah z metuljnicam, ki nam hkrati izboljšajo kvaliteto krme in povečajo vsebnost dušika v tleh.
Ključne besede: , prezimni dosevek, voluminozna krma, pridelek suhe snovi, višina rastlin
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 2773; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 7.69 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici