| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 281
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Predlog strategije rasti na primeru športnega društva
Jure Andolšek, 2021, diplomsko delo

Opis: 99 % vseh podjetij v Evropski uniji predstavljajo mikro, mala in srednja podjetja. Skupaj zagotavljajo dve tretjini delovnih mest v zasebnem sektorju in prispevajo k več kot polovici skupne dodane vrednosti, ki jo ustvarijo podjetja v EU (Evropski parlament, 2021). Hitrorastoča in srednjerastoča podjetja sicer niso zelo številna, vendar so pomembna za ustanavljanje novih delovnih mest. Zato je pomembno, da poznamo poslovanje podjetja in tudi načine ter strategije, s katerimi podjetja rastejo. V diplomskem delu smo preučevali rast podjetja in nato v aplikativnem delu podali predlog strategije rasti za teniško športno društvo Portovald. Tenisu v zadnjih letih raste popularnost, kar posledično vpliva na mlade, ki si ga želijo trenirati. Popularnost tenisa se je povečala tudi med rekreativnimi igralci, saj je postal veliko bolj dostopen kot včasih, ko so ga igrali samo premožnejši meščani. Cilj raziskave je bil, da pripravimo dober predlog strategije rasti, s katerim bo klub začel poslovati bolj dobičkonosno. Skupaj s teoretičnim znanjem, ki smo ga pridobili ob pisanju diplomskega dela in analizo poslovanja, smo pripravili predlog strategije rasti, ki bi ga društvo po mnenju predsednice in vodje kluba lahko uporabilo že v letu 2022. Diverzificirana rast je bolj zapletena od drugih strategij rasti, ampak je v večini primerov bolj dobičkonosna, če je izvedena pravilno. Pri tem je pomembno razumeti, v kateri fazi razvoja je v danem trenutku podjetje oziroma v našem primeru društvo in kam ga pelje pot v prihodnosti, če nadaljuje s trenutnim načinom delovanja, oziroma kaj je treba spremeniti, da se preusmeri na drugačno pot, na kateri je možna želena rast.
Ključne besede: rast podjetja, podjetništvo, neprofitne organizacije, strategije rast, tenis.
Objavljeno: 15.10.2021; Ogledov: 57; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

2.
Vpliv različnih rokov setve in razpleveljanja na rast in razvoj ter pridelek sončnic (Helianthus annuus L.)
Petra Zemljak, 2021, magistrsko delo

Opis: V poljskem mikroposkusu (2008, Mihovci pri Veliki Nedelji) so bili s hibridom sončnice 'PR64A63' (Helianthus annuus L.) proučevani vplivi različnih rokov setve in stopnje zapleveljenosti na rast, razvoj in pridelek sončnic. Proučevan je bil vpliv različnih rokov in načinov razpleveljanja na merjene parametre (K rok ̶ razpleveljeno vso rastno dobo, Z rok ̶ zapleveljeno vso rastno dobo, Z1 rok ̶ razpleveljeno 6 tednov 50 % parcelice v primerjavi s kontrolnim K rokom, A rok ̶ razpleveljeno 3 tedne, B rok ̶ razpleveljeno 6 tednov). Razpleveljanje je bilo ključnega pomena predvsem v ranih razvojnih fazah, ko sončnice še niso prekrile tal. Z razpleveljanjem v zgodnjem obdobju lahko dosežemo optimalno višino rastlin. Največji povprečni pridelek je bil pri drugem roku setve (15. maj) 2,4 t ha־¹, sledi mu prvi rok setve (15. april) 2,2 t ha־¹, najmanjši pridelek je bil pri tretjem roku setve (15. junij) 1,7 t ha־¹. Rezultati so pokazali, da je kasnitev datuma setve značilno zmanjšala pridelek.
Ključne besede: sončnica, rok setve, razpleveljanje, rast in razvoj, pridelek
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 193; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

3.
Model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja
Alenka Naglič, 2020, doktorska disertacija

Opis: Sodobni čas zaznamujejo nenehne spremembe, ki se odražajo tako na družbenem kot ekonomskem področju. Še posebej dinamične so na področju mednarodnega poslovanja. Hitro spreminjanje tržnega in institucionalnega okolja, tehnološki napredek ter razgibana struktura trgov silijo podjetja, ki želijo preživeti in ustvarjati pogoje za rast, k dinamični čeznacionalni širitvi poslovanja. Stagniranje gospodarske rasti v evroobmočju in EU poraja številna vprašanja o možnostih izbire strategij rasti slovenskih podjetij ter nadomestitve zmanjšanega povpraševanja po njihovih izdelkih in storitvah v evroobmočju in EU. Temeljni cilj doktorske disertacije je usmerjen v ugotavljanje, kako se na dinamične procese globalizacije, pospešene internacionalizacije in liberalizacije poslovanja odzivajo slovenska podjetja, ki so umeščena v domači institucionalni okvir (post)tranzicije gospodarskega sistema in institucij. Doktorsko disertacijo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu se, po uvodni opredelitvi raziskovalnega področja oziroma problema, ki je usmerjen v pretirano izvozno odvisnost slovenskih podjetij od le nekaj držav, najpomembnejših izvoznih partneric ter relativno slabe razpršenosti izvoznih aktivnosti na strateške, hitro razvijajoče se trge držav skupine BRIK, kot tudi druge trge hitro razvijajočega se posameznega nacionalnega gospodarstva oziroma regij, v drugem poglavju disertacije osredinjamo na navedbo ključnih značilnosti fenomena globalizacije in internacionalizacije, razčlenjujemo regionalizacijo svetovnega gospodarstva, pojasnimo teoriji oziroma modela internacionalizacije, in sicer model iz nabora klasičnih stopenjskih modelov internacionalizacije – t. i. uppsalski model ter novodobni model globalno rojenih podjetij. Tretje poglavje je namenjeno pregledu literature s področja izdelčne in tržne diverzifikacije. Slednja je tudi osrednja tema doktorskega dela. Po pregledu temeljnih strategij rasti podjetja in opredelitvi pojma diverzifikacije se usmerimo v preučevanje znanstvenih dognanj o motivih za tržno diverzifikacijo poslovanja ter tveganja, ki ga omenjena strategija predstavlja podjetjem. Razdelek vključuje razčlenjevanje odnosa med tržno diverzifikacijo in uspešnostjo podjetja ter ugotavljanje strateških prednosti podjetij, ki izhajajo iz izdelčne in tržne diverzifikacije tudi v povezavi s povezljivostjo tehnologij, ki omogočajo hiter pretok podatkov in informacij ter s tem lažje premagovanje časovnih in krajevnih vrzeli. V četrtem poglavju na podlagi teoretičnih izhodišč strnemo posamezne vsebine ter sintetiziramo teoretični model dinamične tržne diverzifikacije kot instrument internacionalizacije in tržne rasti podjetja. Podjetja, ki želijo dosegati optimalne poslovne rezultate, so bila od nekdaj postavljena pred številne pomembne strateške izzive in sprejemanje odločitev, ki so v sodobnem času pospešene globalizacije trgov, naraščajoče prisotnosti in krepitve moči gospodarstva v razvoju, hitrega razvoja digitalizacije in drugih tehnoloških novosti še pridobile na zahtevnosti in pomenu. Čeprav so nacionalne meje še vedno ovira pri mednarodnem poslovanju, globalizacija trgov podjetja vse bolj spodbuja k širitvi poslovnih aktivnosti na tuje trge. V empiričnem delu doktorske disertacije, ki je razdeljen na kvalitativni in kvantitativni del raziskave, preverjamo osem hipotez. Na podlagi kvalitativnega dela empirične raziskave ugotavljamo, da se narava tržnih priložnosti od trga do trga bistveno razlikuje, kar od podjetij zahteva veliko mero prilagodljivosti in iznajdljivosti pri poslovanju. Učinkovit poslovni model mora biti oblikovan tako, da podjetju v vse bolj policentrično naravnanem svetu zagotavlja mednarodno in hkrati lokalno prepoznavnost ter poslovno uspešnost. Rezultati študije primerov potrjujejo, da se slovenska podjetja soočajo s težavami pri sledenju spremembam v globalnem okolju, kar se odraža tudi v težavah pri prilagajanju njihovih poslovnih modelov delovanja in absorpcijske sposobnost
Ključne besede: gospodarska tranzicija, tržna rast podjetja, tržna diverzifikacija, netradicionalni tuji trgi, hitro razvijajoče se države, industrija 4.0, izvozna uspešnost
Objavljeno: 22.04.2021; Ogledov: 225; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

4.
Vpliv saharoze, sorbitola in temperature na in vitro rast in ohranjanje ozkolistnega koščca (Berula erecta )
Sanja Oblonšek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali možnosti za hrambo ozkolistnega koščca (Berula erecta) v tkivni kulturi z upočasnjeno rastjo. Upočasnitev rasti smo poskušali doseči z nižanjem temperature in dodajanjem sladkorjev in sladkornih alkoholov na gojišče MS. Ugotavljali smo vpliv nizkih temperatur (13 °C in 4 °C), različnih kombinacij in koncentracij sorbitola (20, 40 g L-1) in saharoze (30, 40 g L-1) ter svetlobe na viabilnost, rast in barvila ozkolistnega koščca. Spremljali smo različne rastne parametre, vsebnost fotosinteznih barvil in antocianinov. Povišanje koncentracije saharoze ni zavrlo oziroma upočasnilo rasti. Pri 23 ± 2 °C je dodatek 20 g L-1 sorbitola uspešno zavrl rast, dodatek 40 g L-1 sorbitola pa je po dveh mesecih kulture vodil v senescenco rastlin. Hramba Berule erecta pri 13 °C v nobenem tretmaju ni bila učinkovita. Kot najbolj učinkovit način za dolgoročno hrambo B. erecta z minimalno rastjo in visoko viabilnostjo se je izkazala hramba rastlin pri 4 °C v temi.
Ključne besede: počasna rast, Berula erecta, rastni parametri, biokemijski parametri, saharoza, sorbitol, temperatura
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

5.
Vloga izbranih pokazateljev duševnega zdravja pri žalujočih osebah
Nuša Kramberger, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti vlogo izbranih pokazateljev duševnega zdravja pri žalujočih osebah. Izpostavili smo štiri pomembne pokazatelje duševnega zdravja ob izgubi bližnjega, in sicer posttravmatsko rast, posttravmatsko stresno motnjo, nadaljujoči se odnos s pokojnikom in socialno oporo ob izgubi. V ta namen smo uporabili vprašalnik nadaljevanja vezi s pokojnikom in lestvico nadaljevanja vezi (lestvici internaliziranega in eksternaliziranega nadaljujočega se odnosa), vprašalnik posttravmatske stresne motnje, vprašalnik posttravmatske rasti in vprašalnik socialne opore. Rezultati študije so pokazali, da posttravmatsko rast žalujočega najbolje napoveduje internaliziran nadaljujoči se odnos. Posttravmatska stresna motnja se statistično pomembno povezuje z eksternaliziranim nadaljujočim se odnosom, posttravmatska rast pa z internaliziranim nadaljujočim se odnosom s pokojnikom. Kljub temu da simptomi posttravmatske stresne motnje s časom rahlo upadajo, negativne povezanosti teh dveh konstruktov nismo pokazali. Izkazalo se je, da žalujoči, ki so izgubili bližnjega zaradi nasilne smrti (samomora), doživljajo več simptomov posttravmatske stresne motnje kot žalujoči ob nenasilni izgubi. V nasprotju s pričakovanji pa se je pokazalo, da se pričakovana smrt statistično pomembno povezuje z posttravmatsko rastjo. Skupno ti rezultati implicirajo, da lahko žalovanje vodi v posttravmatsko rast ali v zapletene postopke žalovanja.
Ključne besede: nadaljujoči se odnos, posttravmatska rast, posttravmatska stresna motnja, socialna opora, žalujoči
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 207; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (978,70 KB)

6.
Primernost interakcije časa gnojenja in odmerka dušika v pridelavi češenj sorte 'summit'
Gregor Tomše, 2020, magistrsko delo

Opis: Od leta 2015 do 2018 smo v okviru magistrskega dela v sklopu projekta CRP – Tehnologije pridelave hrušk in češenj izvedli gnojilni poskus na češnjah (Prunus avium L.) sorte 'Summit', cepljenih na podlago Gisela 5. V poskusu smo spremljali vpliv časa gnojenja z gnojilom KAN (kalijev amonnitrat) (spomladi, jeseni), odmerka dušika (80 oz. 120 kg N/ha) in interakcije obeh faktorjev na bujnost rasti, rodnost in kvaliteto pridelka. Poskus je obsegal štiri obravnavanja: 1. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojeno razdeljeno na tri obroke, začenši marca, nato še dvakrat z enomesečnim zamikom aprila in maja), 2. obravnavanje (skupno 120 kg N/ha, gnojenje v treh obrokih, začenši jeseni, spomladi neposredno po cvetenju in en mesec po cvetenju), 3. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojenje v dveh obrokih, začenši neposredno po cvetenju in en mesec za tem) in 4. obravnavanje (skupno 80 kg N/ha, gnojeno v dveh obrokih, začenši jeseni in spomladi, neposredno po cvetenju). Interakcija odmerek dušika in čas gnojenja je vplivala na letno in kumulativno prirast debla. Odmerek dušika 120 kg N/ha, dodan v treh terminih spomladi, je vplival na manjšo letno in kumulativno prirast obsega debel. V letih 2017 in 2018 je imel odmerek 80 kg N/ha za posledico trše plodove. Čas gnojenja jeseni je imel za posledico manjšo vsebnost skupnih titracijskih kislin v letu 2015, ko je bilo nadpovprečno toplo. Vpliv interakcije odmerka dušika in časa gnojenja na maso 100 plodov smo potrdili le v letu 2017, ko so jesensko gnojenje in dva spomladanska odmerka (skupno 120 kg N/ha) povečali maso 100 plodov. V poskusu v posameznih letih nismo potrdili statistično značilnega vpliva časa gnojenja, odmerka dušika in njune interakcije na rodnost, se je pa pri vrednotenju rezultatov štirih let pokazal pozitivni vpliv spomladanskega gnojenja na rodnost. V letu 2015 je imela interakcija s skupno 120 kg N/ha z gnojenjem spomladi za posledico najvišjo vsebnost topne suhe snovi v plodovih, medtem ko je v letu 2016 imela največji vpliv interakcija odmerka 80 kg N/ha s pričetkom gnojenja v jeseni. V štiriletnem poskusu smo ugotovili, da je imelo leto z vremenskimi karakteristikami statistično značilen vpliv na bujnost rasti, rodnost in vse spremljane parametre kakovosti plodov.
Ključne besede: češnja, 'Summit', dušik, gnojenje, odmerek, rast, rodnost, kakovost
Objavljeno: 18.12.2020; Ogledov: 258; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

7.
Gospodarska rast in zadolženost držav
Samuel Plečko, 2020, diplomsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se je začelo pojavljati vse več indicev, da višina javnega dolga zavira gospodarsko rast držav, kar pomeni, da prekomerno zadolževanje lahko povzroča negativen učinek pri razvoju države. V delu diplomskega projekta preučujemo povezavo med javnim dolgom in gospodarsko rastjo ter gospodarsko rastjo na prebivalca v petih razvitih državah in v petih državah v razvoju. Sprva opredelimo klasično, keynesiansko, neoklasično in teorijo endogene gospodarske rasti ter opišemo njihove slabosti. Prav tako navajamo možne vplive javnega dolga na gospodarsko rast in opredelimo dejavnike, ki vplivajo na dolgoročno vzdržnost javnega dolga. Opravimo tudi pregled študij, ki raziskujejo učinke javnega dolga na gospodarsko rast. V našem delu smo ugotovili, da pri večini analiziranih držav obstaja statistično značilen vpliv javnega dolga na gospodarsko rast. Vendar pa sta tako moč učinka kot tudi dolžniška meja, ko se pojavi vpliv javnega dolga na gospodarsko rast, pri razvitih državah višja kot pri državah v razvoju.
Ključne besede: javni dolg, gospodarska rast, teorije gospodarske rasti
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 287; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

8.
Izzivi rasti v družinskem podjetju
Tjaša Pavalec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu proučujemo dejavnike in izzive rasti, s katerimi se spopada družinsko podjetje. Družinsko podjetje si lahko v osnovi predstavljamo kot sožitje med družino in podjetjem. Naloge lastnikov takšnega podjetja so: postaviti si dolgoročne cilje, jih dosegati ter vzdrževati tradicijo, vključevati svoje naslednike v posel za to, da bi ohranjali status in prepoznavnost podjetja. Za izpeljavo takšnega dolgoročnega ”projekta“ je potrebno vložiti veliko truda, časa, denarja, mu biti predan in se hkrati velikokrat odreči nekaterim stvarem, saj jim to predstavlja veliko dragocenost in si zato v družini prizadevajo, da podjetje ostaja v družinskem krogu. Seveda pa je v družinskemu podjetju pomemben tudi motiv rasti podjetja, ki podjetju omogoči, da išče vedno nove možnosti ter priložnosti, sledi trendom, se uspešno spopada s konkurenco, da je razvojno ekstenzivno, sprejma tveganja, privablja profesionalce in ostale delavce v svoje poslovno okolje, se širi globalno in ki mu je glavna nagrada uspeh. Zagotovo lahko v takšen opis vključimo tudi podjetje Drava center, ki ga bomo obravnavali kot praktični primer v diplomskem projektu.
Ključne besede: družinsko podjetje, rast v družinskem podjetju, podjetje, družina, rast v podjetju.
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 213; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (60,85 MB)

9.
Analiza dejavnikov rasti in razvoja na primeru družinskega podjetja
Nina Fujs, 2020, diplomsko delo

Opis: Družinsko podjetništvo predstavlja eno od pomembnih oblik podjetništva. Večina podjetij v Sloveniji je še mladih, saj so še vedno v okviru prve generacije. Raziskave namreč kažejo, da jih pri prenosu iz ene generacije v drugo preživi le ena tretjina. Za diplomsko delo smo si za študijo primera izbrali družinsko podjetje, ki je prestalo prenos in uspešno posluje, se razvija ter raste. Najprej smo opredelili pojem družinsko podjetje. Zavedati se moramo, da se družinsko podjetje zelo razlikuje od nedružinskih podjetij. Menimo, da so družinska podjetja ključna za razvoj gospodarstva. Navedli smo tudi prednosti in slabosti družinskega podjetja, razloge za ustanovitev in prenos družinskega podjetja. Naše diplomsko delo temelji na analizi dejavnikov rasti in razvoja družinskega podjetja. Za lažje razumevanje smo predstavili štiri faze življenjskega cikla rasti ter jih podrobneje opisali. V tabeli smo prikazali tudi razlike med pojmoma rast in razvoj. Temo smo si izbrali z namenom, da ugotovimo, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na rast in razvoj družinskega podjetja. V diplomskem delu najprej predstavimo splošno teorijo posameznih pojmov, nato pa se osredotočimo na študijo primera, kjer smo teorijo uporabili in prikazali na praktičnem primeru. Izbrali smo si družinsko podjetje Kleparstvo, krovstvo Šinko, d. o. o. Podjetje dobro poznamo in nam je bilo pripravljeno zaupati želene podatke. Družinsko podjetje se nahaja v Prekmurju in spada med večja družinska podjetja v tej regiji. Zanimivo je zaradi same dejavnosti, saj se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo kleparsko-krovskih izdelkov ter storitev. Podjetje se nahaja v fazi rasti; na podlagi letnega dobička namreč reinvestirajo v rast in razvoj podjetja. V izbranem družinskem podjetju je potekal tudi prenos, saj je leta 2013 podjetje prevzela hči ustanovitelja. S tem lahko omenimo tudi žensko podjetništvo, kjer ima upravljalno-vodstvene sposobnosti v rokah ženska. Ugotovili smo, da je ključnega pomena pri razvoju in rasti podjetja odnos družine, zagotovo ima ključno vlogo tudi konkurenca, saj brez nje podjetje ne bi vlagalo in skušalo postati še boljše, kot je bilo. Družinsko podjetje Kleparstvo, krovstvo Šinko, d. o. o., se iz leta v leto razvija, prenavlja in raste. Vse podrobnosti smo prikazali v življenjskem ciklu rasti. V diplomskem delu smo si zastavili tudi tri teze, ki smo jih potrdili oziroma ovrgli. Podrobnejše opredelitve in razložitve smo predstavili v sklepu.
Ključne besede: družina, družinsko podjetje, rast in razvoj družinskega podjetja, življenjski cikel rasti podjetja, nasledstvo, vizija in poslanstvo podjetja.
Objavljeno: 19.10.2020; Ogledov: 431; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1012,90 KB)

10.
Uporaba tekoče frakcije digestata blata iz čistilnih naprav kot vira nutrientov za imobilizirane alge
Kaja Smodiš, 2020, diplomsko delo

Opis: Kot produkt anaerobne digestije poleg bioplina nastaja tudi digestat, ki vsebuje večje količine hranil. Ker hranila v digestatu v previsokih koncentracijah onesnažujejo okolje, je za učinkovitejšo uporabo hranil (precizno kmetijstvo) potrebno digestat pred izpustom v okolje dodatno obdelati. Blato iz čistilnih naprav in digestat blata prav tako vsebujeta pomembna hranila za rastline, predvsem dušik in fosfor. Vendar pa lahko blato vsebuje tudi nevarne snovi, predvsem težke kovine in se zato ne sme uporabljati v kmetijstvu. Da se preprečijo škodljivi učinki blata na rabo tal, kakovost voda in zdravje ljudi, se ga običajno odlaga na odlagališča nevarnih odpadkov oziroma sežiga. Zaradi večje vsebnosti organskih snovi in hranil (dušik, fosfor in drugi) pa je zaželeno recikliranje le-teh. V tej raziskavi smo za odstranjevanje hranil iz tekoče frakcije digestata blata čistilnih naprav uporabili mešanico alg iz družine Scenedesmus, ki smo jih imobilizirali na nosilec iz natrijevega alginata in polivinil alkohola. Del imobiliziranih alg smo pripravili ob prisotnosti aktivnega oglja, ter preučili njegov vpliv na odstranjevanje hranil iz digestata in rast alg. Ker ima koncentrirani digestat toksičen vpliv na alge, smo pri eksperimentih uporabili 10-krat in 20-krat redčeni digestat. Največjo učinkovitost odstranjevanja hranil smo dosegli pri 20-krat redčenem digestatu. Do največjega prirasta algnih celic pa je prišlo v 10-krat redčenem digestatu. Iz digestata smo odstranili več kot 99 % fosfata in celotnega fosforja ter do 63 % amonija in 70 % celotnega dušika. Ugotovili smo, da aktivno oglje ni imelo bistvenega vpliva na učinkovitost odstranitve fosforja in dušika, prav tako ni doprineslo k povišanju števila algnih celic v nosilcih. Pozitiven vpliv aktivnega oglja smo opazili pri spreminjanju koncentracij celotnega organskega ogljika in KPK, saj so le-te bile nižje v digestatih, ki so vsebovali imobilizirane alge z dodatkom aktivnega oglja. Hkrati pa je aktivno oglje občutno prispevalo k bistrejšemu digestatu, kar nakazuje, da veže druga onesnažila prisotna v digestatu.
Ključne besede: blato iz čistilnih naprav, digestat anaerobne digestije, vsebnost nutrientov, rast alg, imobilizacija alg, aktivno oglje, odstranjevanje nutrientov
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 253; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici