Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu smo pregledali obstoječo literaturo o učinkih javnih in zasebnih investicij na gospodarsko rast. Pojasnili smo pojme bruto investicije, bruto investicije v osnovna sredstva, investicije v zaloge; ločeno smo predstavili javne in zasebne investicije. Zasebne investicije smo nadalje razčlenili na podjetniške investicije, investicije gospodinjstev in investicije v stanovanja. Pri javnih investicijah smo prikazali njihovo strukturo in ugotovili, da največji delež teh predstavljajo investicije za socialno varnost. Prikazali smo tudi razmerje med investicijami države in lokalnih oblasti. V enem izmed poglavij smo definirali dejavnike investicij in dejavnike gospodarske rasti. V empiričnem delu smo na osnovi podatkov iz podatkovne baze Ameca in Eurostata preverjali povezanost med investicijami in gospodarsko rastjo. Naredili smo pregled javnih in zasebnih investicij držav, članic Evropske unije, ter prikazali prispevek investicij h gospodarski rasti. Zaradi preglednosti smo glede na absolutno vrednost investicij za časovni interval od leta 2000 do leta 2020 države razdelili v tri skupine. Prikazali smo, da so v celotnem opazovanem obdobju zasebne bruto investicije po obsegu večje kot javne. Ugotovili smo tudi, da je bilo največ javnih investicij v preučevanem obdobju v Franciji, z vrhom leta 2009, največ zasebnih pa v Nemčiji, z vrhom leta 2019. Ti dve državi precej odstopata, sledi jima Italija, ki je največ zasebnih investicij zabeležila leta 2019, največ javnih pa leta 2009. Slovenija je po svojih javnih in tudi zasebnih investicijah v rangu Malte, Cipra, Estonije, Latvije, Litve, Luksemburga, Bolgarije in Hrvaške. V diplomskem delu smo izračunali korelacijo med gospodarsko rastjo in deležem investicij v BDP ter med gospodarsko rastjo in realno rastjo investicij. Ugotovili smo, da je med gospodarsko rastjo in deležem investicij v BDP pozitivna povezanost v večini (20 od 27) držav, med gospodarsko rastjo in realno rastjo investicij pa v vseh državah.
Ključne besede: javne investicije, zasebne investicije, gospodarska rast, korelacijski koeficient
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 216; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,90 MB)

Opis: V magistrskem delu smo podrobneje raziskali vpliv ekstraktov širokolistnega (Plantago major L.) in ozkolistnega (Plantago lanceolata L.) trpotca na rast kožnih celic. Ekstrakte obeh vrst trpotca smo ekstrahirali z različnimi topili in jih določili. V ekstraktih smo s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti potrdili prisotnost avkubina, katalpola, verbaskozida in plantamajozida. Vsebnost celokupnih kemijskih spojin v ekstraktih smo določili s spektroskopskimi metodami ter njihovo antioksidativno delovanje z DPPH-metodo. Kinetiko sproščanja ekstraktov iz 3D-tiskanih obližev smo določili na podlagi in vitro testiranja sproščanja verbaskozida iz 3D-tiskanih obližev na avtomatiziranem sistemu Franzovih difuzijskih celic. Na podlagi dobljenih rezultatov ter rezultatov MTT-testa, pri katerem smo določili vpliv ekstraktov na viabilnost celic, smo v 3D-tiskane obliže vgradili metanolni ekstrakt širokolistnega trpotca ter etanolni ekstrakt ozkolistnega trpotca. V primeru obeh vrst trpotca smo določili optimalni masni delež, ki je znašal 0,50 % ekstrakta na maso 3D-tiskanega obliža. Relativna viabilnost je bila v primeru 3D-tiskanega obliža s širokolistnim trpotcem 1,39 in 1,49 v primeru ekstrakta ozkolistnega trpotca. Z MTT-testom smo tako dokazali biokompatibilnost vgrajenih ekstraktov ter njihov spodbujevalni vpliv na viabilnost in proliferacijo fibroblastov. Z analizo površine 3D-tiskanih obližev z ali brez vgrajenega ekstrakta trpotca, ki smo jo naredili z vrstičnim elektronskim mikroskopom, smo potrdili vpliv ekstraktov na spremembo morfologije obližev. S testom degradacije in testom navzemanja vlage smo pokazali, da so obliži biorazgradljivi in da imajo ustrezen profil nabrekanja ter tako potrdili njihov potencialni terapevtski učinek in uporabo za celjenje ran.
Ključne besede: širokolistni trpotec, ozkolistni trpotec, aktivne učinkovine, 3D-tiskan nosilni sistem, terapevtska koncentracija, rast kožnih celic
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 243; Prenosov: 69
Celotno besedilo (3,34 MB)

Opis: V magistrskem delu ugotavljamo vpliv vladnih izdatkov na gospodarsko rast. Najprej teoretično preučimo vlogo fiskalne politike, predvsem pri odpravljanju tržnih napak in kako se je vloga fiskalne politike spreminjala skozi čas. S pregledom empiričnih študij sklepamo, da so raziskovalci v večini primerov ugotovili negativno povezavo med vladnimi izdatki in gospodarsko rastjo. Seznanimo se tudi z ocenami multiplikatorja vladnih izdatkov in ugotovimo, da se ta spreminja glede na fazo gospodarskega cikla. Naš model preverjamo na državah evroobmočja, za obdobje med letoma 1995 in 2020. Ugotovimo, da vladni izdatki negativno vplivajo na gospodarsko rast, natančneje, če se delež vladnih izdatkov v BDP poveča za 1 %, se rast BDP na prebivalca zmanjša za 0,509 %. V drugem sklopu magistrskega dela analiziramo kakšno vlogo so odigrali vladni izdatki pri omilitvi gospodarskih posledic, ki jih je povzročila epidemija covid-19. Ugotovimo, da je mogoče zaznati pozitivno povezavo med velikostjo fiskalnih pomoči in strogostjo zaprtja gospodarstev. Ugotovimo tudi, da so se paketi fiskalnih pomoči, ki so zajemali neposredne transferje, davčne olajšave ter garancijske sheme in posojila, razlikovali tako po strukturi kot tudi velikosti med državami evroobmočja.
Ključne besede: vladni izdatki, gospodarska rast, koronavirusna kriza, evroobmočje
Objavljeno v DKUM: 01.02.2022; Ogledov: 547; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,83 MB)

Opis: Človek je v otroštvu izredno radoveden, saj ga zanimajo takšne in drugačne teme. Vsak otrok pa se vsaj enkrat v življenju vpraša: »Od kod prihajajo dojenčki?«. Nekateri si to vprašanje zastavijo že v zgodnjem otroštvu, medtem ko drugi šele pozneje. Pri tem je zelo pomembno, da so odrasli tisti, ki otroku to temo predstavijo na zanimiv, vendar realen način. Večina staršev se tej temi raje izogiba ali pa poda odgovor, da je otroka prinesla štorklja ipd. Ta tema ne bi smela biti skrivnost, ki naj bi jo otroci izvedeli šele, ko odrastejo, temveč jo je treba razlagati kot nekaj povsem naravnega. Prav zato je naš namen v diplomskem delu raziskati, kaj otroci v vrtcu že vedo o tej temi, ter predstaviti staršem, vzgojiteljem in drugim odraslim, kako to temo otroku približati na njemu zanimiv način. Diplomsko delo z naslovom Začetki človeškega življenja skozi oči otrok v vrtcu je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili spočetje, rast in razvoj otroka, rojstvo ter druge vsebine, povezane s to temo. V empiričnem delu pa smo prikazali podatke, ki smo jih pridobili z intervjuvanjem predšolskih otrok v Vrtcu Šentjur. Pri tem smo ugotovili, da otroci ne vedo, kako dolgo traja nosečnost, ter da deklice ne vedo več o spočetju, razvoju in rojstvu otroka kot dečki. Obojni pa poznajo zaporedje procesov od spočetja do rojstva.
Ključne besede: spočetje, rast in razvoj otroka, rojstvo, predšolski otrok
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 478; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Kitajska se je po letu 1978 začela odpirati in od takrat naprej je njeno gospodarstvo doživelo velik razvoj. Gospodarska rast je po letu 1978 v povprečju znašala 10 % na letni ravni. Vendar hitra rast ni koristila vsem slojem prebivalstva enako in enako vplivala na rast dohodka, kar je privedlo do močnega povečanja dohodkovne in premoženjske neenakosti. Diplomsko delo opisuje splošne značilnosti kitajskega gospodarstva. V nadaljevanju je z indeksom človekovega razvoja in indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost predstavljen človekov razvoj na Kitajskem. Osrednja tema raziskave je analiza ekonomske neenakosti, ki je prikazana z različnimi kazalniki: razmerje med dohodkom in premoženjem, velikostna distribucija dohodka in premoženja, Ginijev koeficient, razmerje kvintilnih razredov, Palma razmerje in multidimenzinalni indeks revščine. Tako dohodkovna kot tudi premoženjska neenakost sta v zadnjih treh desetletjih doživela nagel vzpon. Obravnavamo tudi neenakost med spoloma, ki je podana z indeksom človekovega razvoja, popravljenim za neenakost med spoloma, indeksom neenakosti spolov ter opišemo vlogo žensk in plačne razlike med spoloma na Kitajskem. Ženske so v zadnjih letih naredile velik preboj v stopnji pridobljene izobrazbe, vendar jim je ta na podeželju manj omogočena. V zadnjem poglavju na kratko predstavimo vpliv pandemije Covid-19 na ekonomsko neenakost na Kitajskem.
Ključne besede: Gospodarska rast, neenakost, dohodek, premoženje, Ginijev koeficient, Kitajska.
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 658; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,07 MB)