| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava dejavnikov zaposlovanja ZDA in EU : diplomsko delo univerzitetnega študija
Petra Petan, 2006, diplomsko delo

Ključne besede: zaposlovanje, diskriminacija, rasizem
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 1344; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (366,20 KB)

2.
PROBLEM MEDKULTURNOSTI PRI PREVAJANJU TRIVIALNE LITERATURE, NA PRIMERU ROMANOV ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU IN BOTER
Janko Trupej, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen pričujočega diplomskega dela je bil ugotoviti, kako so medkulturni in ideološki dejavniki vplivali na prevajanje trivialne literature v obdobju, ko je bila Slovenija članica SFRJ. Ti faktorji vplivajo na prevajalske strategije, zato se nekateri prevodi bistveno razlikujejo od izvirnikov. Raziskava je bila izvedena na podlagi primerjave izvirnikov in slovenskih prevodov romanov Boter, pisatelja Maria Puza in Zaklad v Srebrnem jezeru, katerega avtor je Karl May. Obe književni deli prištevamo med trivialno literaturo, ki dosega visoko branost in ima lahko na bralce zato močan vpliv. V diplomskem delu smo se pri primerjavi med izvirnikom in prevodom osredotočili na štiri kategorije: narodnost, rasizem, religija in profanost. S pomočjo metode Kitty M. van Leuven-Zwart smo na podlagi mikrostrukturne primerjave, torej primerjave na ravni povedi, ugotavljali, ali so morebitni prevodni premiki vplivali na makrostrukturo romana, torej na karakterizacijo pripovednih oseb, potek dogajanja, itd. Ugotovili smo, da so bili prevodni premiki pri prevajanju Zaklada v Srebrnem jezeru pogostejši kot pri Botru in so bolj vplivali na makrostrukturno raven. Pri primerjavi prevajalskih strategij smo prišli do zaključka, da je razlog različen pomenski potencial del in različno ciljno bralstvo romanov.
Ključne besede: medkulturnost, ideologija, trivialna literatura, prevajalske strategije, prevodni premiki, narodnost, religija, rasizem, profanost, mikrostruktura, makrostruktura.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2345; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (562,08 KB)

3.
HULIGANSTVO KOT KAZENSKOPRAVNI DELIKT
Franjo Selišnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Huliganstvo je poseben primer nasilja v športu, pri katerem gre za zavestno, načrtno in organizirano nasilje, ki časovno in prostorsko sicer sovpada s posameznimi športnimi dogodki, vendar je vsebinsko neodvisno od športnega dogajanja. Temeljni akt s tega področja je Evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, ki jo je R. Slovenija ratificirala 02.07.1992, povod za njeno sprejetje pa je bila tragedija na stadionu Heysel v Bruslju leta 1985. Kazenski zakonik (KZ-1) v 3. odstavku 296. člena na novo inkriminira kaznivo dejanje nasilništva na športnih prireditvah ali v zvezi z njimi, pri čemer opredeljuje t.i. »huligansko delovanje« na športnih prireditvah, zlasti na mednarodnih nogometnih tekmah, pri čemer v ta sklop sodijo tudi druge športne prireditve. V uvodu naloge avtor opredeli pojem huliganstva, dejavnike in stopnje razvoja huliganstva skozi zgodovino ter na kratko povzema stanje v Evropi in v Sloveniji. Ker se kot povod za nasilje pojavljata tudi nacionalizem in rasizem, avtor na kratko predstavi tudi vzroke zanju ter povzame stanje v Evropi in v Sloveniji. V jedru naloge je predstavljena aktualno normativna ureditev posameznih držav v Evropi (Anglija, Italija in Belgija), ki so jih že zaznamovale tragedije v zvezi s huliganstvom in so naklonjene kaznovalnim pristopom ter pooblastila policije in pravosodja za omejevanje huliganstva, kot npr. prepoved potovanja, prepoved vstopa na stadion z obveznim javljanjem na PP, prepoved financiranja navijaških skupin s strani nogometnih klubov, postavitev posebnih sodišč v bližini pristanišč in glavnih železniških postaj, ki omogočajo uveljavitev prepovedi potovanja. Nekateri izmed teh ukrepov bodo z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije, ki naj bi stopil v veljavo tekom letošnjega leta, privzeti tudi v slovensko zakonodajo, in sicer sta to ukrep prepovedi potovanja ter ukrep prepovedi udeležbe na športnih prireditvah. Predstavljena je tudi normativna ureditev v zvezi s športnimi prireditvami v Sloveniji, kjer je z vidika materialne kazensko-pravne dogmatike in sodne prakse obdelano kaznivo dejanje nasilništva kot tipičen primer sestavljenega kaznivega dejanja. Namreč, kaznivo dejanje nasilništva v I. odstavku 296. člena KZ-1 konzumira kaznivo dejanje prisiljenja po 132. členu KZ-1, kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 in kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-1, v II. odstavku 296. člena pa še kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 133. členu KZ-1. Huliganstvo je obdelano tako z vidika kazenskega prava kot tudi prava o prekrških, kjer so prikazane pojavne oblike kaznivih dejanj in prekrškov v povezavi s huliganstvom. Kot ultima ratio omejevanja huliganstva, je prikazano policijsko pridržanje oziroma različne oblike policijskih pridržanj v Sloveniji, glede na pravno podlago, pri čemer je še posebej izpostavljeno pridržanje na podlagi določb I. odstavka 43. člena Zakona o policiji, ki je v praksi najpogosteje izvedeno. V zaključku je izpostavljeno dejstvo, da je aktualna zakonodaja v R. Sloveniji s tega področja, gledano nomotehnično, urejena parcialno in nepregledno, kar pritrjuje dejstvu, da je v Sloveniji že nekaj časa na pohodu t.i. »hiperaktivnost zakonodajalca«, s katero se vsako leto pripravi in sprejme izjemno veliko število predpisov. Avtor v zaključnih besedah tudi opozarja, da nekatere pravne praznine, kljub noveliranju posameznih področnih zakonov s področja huliganstva, kot je v primeru Zakona o javnih zbiranjih, ostajajo nezapolnjene in da, z vidika materialnopravne razmejitve, razmejitev med kaznivim dejanjem iz 296. člena KZ-1 in prekrški iz 6. člena ZJRM-1 ni povsem jasna, saj prihaja do prekrivanja zakonskih znakov prekrškov iz 6. člena ZJRM-1 z zakonskimi znaki kaznivega dejanja iz 296. člena KZ-1.
Ključne besede: Kazenski zakonik, KZ-1, nasilje, huligani, rasizem, kazensko materialno pravo, kaznivo dejanje, prekršek, pridržanje.
Objavljeno: 15.02.2012; Ogledov: 2725; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

4.
Hervardi, Valenčič in vprašanje rasizma
Boris Vezjak, 2015, strokovni članek

Ključne besede: rasizem, ekstremizem, Hervardi, mediji, sodišče, sociologija
Objavljeno: 01.08.2017; Ogledov: 319; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Simboli nestrpnosti na športnih prireditvah
Sandi Vrbanić, 2018, diplomsko delo

Opis: Splošno znano je, da so športne prireditve že vrsto let deležne nasilnih in drugih odklonskih vedenj, do katerih prihaja s strani različnih navijaških skupin. Do takšnih vedenj v največji meri prihaja na nogometnih tekmah, tako da lahko rečemo, da so za skrajneže prav nogometni stadioni nekakšen poligon oziroma motivacijski prostor za izražanje nestrpnosti, kjer kažejo razne etnične, verske, lokalne, nacionalne, stanovske in druge vrste pripadnosti. Skozi diplomsko delo smo se predvsem osredotočili na nestrpnost navijačev in uporabo njihove simbolike v okviru aktivnosti, ki jih izvajajo. Najprej smo na kratko predstavili nasilje na športnih prireditvah. Predvsem smo se osredotočili na nogometne tekme in nogometno publiko, kjer nasilje prihaja najbolj do izraza. V nadaljevanju smo predstavili oblike nestrpnih vedenj navijačev, kot so vandalizem, huliganizem, nacionalizem in rasizem ter neonacizem. V največji meri smo se osredotočili na simboliko navijaških skupin, katero je Združenje evropskih nogometnih zvez v okviru organizacije Football Against Racism in Europa predstavilo kot nestrpno in njihovo razkazovanje ter uporabo prepovedalo na nogometnih stadionih v času nogometnih tekem. Te simbole smo podrobno opisali in slikovno prikazali. Predstavili smo njihov pomen skozi čas, saj večina le-teh prvotno ni imelo nestrpnega pomena, temveč je šlo v največji meri za verske simbole. Največ teh simbolov je pridobilo nestrpen pomen v času nacistične Nemčije, ko jih je Adolf Hitler prevzel kot razpoznavne znake nacizma. Po drugi svetovni vojni so jih v uporabo prevzeli neonacisti ter drugi pripadniki raznih rasističnih gibanj in so s takšnim pomenom v uporabi še danes. Predstavljenih je nekaj primerov, ko je do razkazovanja nestrpnih simbolov prišlo na nogometnih tekmah v Republiki Sloveniji. Predstavili smo tudi pravno ureditev v Republiki Slovenije, kjer smo se osredotočili na zakonodajo, katera ureja potek športnih prireditev in ukrepe v primeru kršitev, bodisi v zvezi nasilja oziroma nestrpnosti. Opredelili smo naloge organizatorja, rediteljske službe, policije in Nogometne zveze Slovenije ter opisali potek vzdrževanja javnega reda in miru na športnih prireditvah. V zaključku smo skozi razpravo predstavili, ali je nestrpna simbolika prisotna tudi na športnih prireditvah v Republiki Sloveniji, kateri nestrpni simboli se najpogosteje uporabljajo in na katerih športnih prireditvah najbolj izstopajo ter kako je urejena uporaba teh simbolov na športnih prireditvah.
Ključne besede: športne prireditve, navijaške skupine, nogomet, simboli, nestrpnost, rasizem, neonacizem, vandalizem, huliganstvo, diplomske naloge
Objavljeno: 16.07.2018; Ogledov: 259; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

6.
Migranti v Sloveniji in radikalizacija - analiza medijskega poročanja
Ivan Kožul, 2018, diplomsko delo

Opis: Begunska kriza je bila v preteklih letih osrednja tema v medijih. Kadar govorimo o medijih so zelo pomembni in ključni v vsaki družbi. Predvsem zato ker spodbujajo svobodo mnenja in izražanja. Dobro obveščene družbe ni brez svobode izražanja medijev. Mediji so bili ključni element in subjekt pri samem prikazovanju in predstavitvi migrantov širši javnosti. Pri tem je potrebno izpostaviti ključne izraze kot so diskriminacija, rasizem, predsodki, sovražni govor in drugi, katere smo lahko zasledili v samih prispevkih novinarjev. Mediji imajo pomembno vlogo pri predstavitvi celotne slike širši javnosti, saj soustvarjajo mnenje javnosti. V samem poročanju pa je potrebno izpostaviti tudi prikazovanje migrantov, kot storilce kaznivih dejanj, kjer migrante enačijo tudi s teroristi. V tem primeru lahko omenimo izpostavljenost ekstremistični propagandi in radikalizaciji na socialnih omrežjih. Predvsem zato je potrebno veliko pozornost nameniti medijskemu poročanju, saj so se mediji razširili tudi na socialna omrežja.
Ključne besede: diplomske naloge, migranti, begunci, ilegalni migranti, mediji, diskriminacija, rasizem, radikalizacija, Slovenija, poročanje medijev, begunska kriza
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 195; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Vpliv socialnih omrežij na širjenje nestrpnosti
Matej Hajdinjak, 2018, diplomsko delo

Opis: S kontinuiranim razvojem spleta in spletnih socialnih omrežij postaja problematika nestrpnosti na socialnih omrežjih vse bolj aktualna. Trditi si upamo, da med nami ni takega, ki na spletu še ne bi bil priča nestrpnosti. Tema diplomske naloge se zdi vse bolj relevantna, saj se celoten svet ukvarja s problemom beguncev in migracij, to pa je tematika, ki ponuja zelo različna si mnenja, kar na spletu rado pripelje do nič kaj civiliziranih debat. Namen diplomske naloge je preveriti vpliv socialnih omrežij na širjenje nestrpnosti. Predstavili smo pojem nestrpnosti in njen vpliv na družbo, ter se pri tem še posebej dotaknili rasizma, ki ga je na socialnih omrežjih pogostokrat mogoče zaslediti. Dotaknili smo se tudi nestrpnosti med mladimi, saj so prav mladi večinski uporabniki socialnih omrežij. V nadaljevanju naloge smo predstavili socialna omrežja in njihov nastanek ter preverili kako in v kakšni meri se na njih pojavlja nestrpnost ter rasizem. Zanimalo nas je kaj za preprečevanje nastanka nestrpnosti na socialnih omrežjih storijo njihovi upravljavci in kaj bi še bilo smotrno storiti. Prav tako smo ustvarili spletno anketo, s katero smo uporabnike socialnih omrežij spraševali o njihovem mnenju glede nestrpnosti na socialnih omrežjih. Nestrpnost, diskriminacija in rasizem so na socialnih omrežjih močno zastopane. Meja med svobodo govora in sovražnim govorom se zdi vse bolj meglena in to v prid izkoriščajo upravljavci socialnih omrežij, ki v boju proti nestrpnosti storijo premalo. Problemu bo potrebno posvetiti več pozornosti, saj si le z zavedanjem uporabnikov o posledicah nestrpnosti lahko upamo stremeti k spletu, kjer diskusija temelji na medsebojnem spoštovanju in toleranci.
Ključne besede: diplomske naloge, družba, nestrpnost, rasizem, socialna omrežja
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 278; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (930,28 KB)

8.
Odklonskost v policiji: policijsko nasilje
Tjaša Demšar, 2019, diplomsko delo

Opis: V preteklosti in danes je policija veljala in velja za avtoritativno vejo oblasti, ki jo širša javnost v veliki meri spoštuje. Policijska pooblastila predstavljajo velik poseg v človekovo svobodo. Prav zaradi takšne odgovornosti, ki jo imajo policisti, nemalokrat prihaja do različnih kršitev pravil, zakonov ali človekovih pravic ter svoboščin. Pri svojem opravljanju policijskih dolžnosti pogosto prekoračijo pooblastila in uporabo prisilnih sredstev izrabijo v svojo korist. Primeri, kot so ustrahovanje, izživljanje nad pridržano osebo zaradi njihovega nadrejenega položaja, prekomerna sila, neprimerna obravnava med policijskimi postopki, opustitev dejanja, so kazniva dejanja, ki zahtevajo nadaljnjo obravnavo na Ministrstvu za notranje zadeve. Nato se s pritožbami ukvarja Sektor za pritožbe zoper policijo, ki ugotavlja njihovo utemeljenost. Drugi dejavnik policijskega nasilja je rasna nestrpnost. Raziskave kažejo zelo jasno povezavo med policijskim nasiljem in rasizmom. Temnopolti so v Ameriki in drugod po svetu, kjer predstavljajo večji delež prebivalstva, največkrat žrtve policijske brutalnosti v obliki uporabe strelnega orožja. Poleg rasizma je velik razlog za pojav policijskega nasilja tudi stres, saj ta v veliki meri vpliva na sposobnost odločanja policista v krizni situaciji, ko ima policist le nekaj sekund za zakonito odločitev. Analiza nasilnega vedenja slovenskih policistov od leta 2013 do leta 2017 ne kaže rasti policijskega nasilja. Prav tako ne moremo trditi, da nasilje upada. Pritožbe, obravnavane zaradi kaznivih dejanj s strani policistov, nihajo iz leta v leto. Zato lahko še z večjo gotovostjo trdimo, da potrebujemo večje izboljšanje na področju preprečevanja policijskega nasilja. Nad policijo bo potrebno zagotoviti nadzor, ki bo učinkovit in bo prinašal vidne rezultate za uspešen razvoj Slovenske policije kot organizacije, ki stremi k napredku na področju zagotavljanja varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: diplomske naloge, policijsko nasilje, policijska brutalnost, prekoračitev pooblastil, stres, rasizem
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 115; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici