| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
SOCIALNO PODJETNIŠTVO V EVROPSKI UNIJI
Katarina Lavriha, 2014, diplomsko delo

Opis: Socialno podjetništvo pri nas in v tujini postaja zelo pomembna oblika podjetništva. Socialno podjetništvo v Sloveniji smo primerjali s socialnim podjetništvom v nekaterih drugih članicah evropske unije. Delovanje socialnega podjetništva se razlikuje med nekaterimi članicami EU. Raziskava socialnega podjetništva v diplomski nalogi se nanaša na prepoznavnost socialnega podjetništva v Sloveniji kot dejavnika ustanavljanja in uporabe prednosti te statusne oblike.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialno podjetje, ranljive skupine ljudi, socialna vključenost, podporno okolje
Objavljeno: 19.11.2014; Ogledov: 839; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (1005,27 KB)

2.
SVETOVANJE V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH
Sanja Zrim, 2015, diplomsko delo

Opis: Ob naraščajočih potrebah po bolj organizirani in celostni svetovalni podpori odraslim v izobraževanju in učenju, se je porodila zamisel, da se v vsaki regiji ustanovi svetovalno središče, ki bo odraslim zagotovilo brezplačno svetovalno podporo. Diplomsko delo obravnava tematiko svetovalnih središč. V teoretičnem delu smo na podlagi literature predstavili pojem vseživljenjsko učenje in opredelili izobraževanje odraslih ter opisali kako je s tem v Sloveniji. Predstavili smo svetovalno dejavnost v izobraževanju odraslih, predvsem nas je zanimalo, kdo je andragoški svetovalec, kakšne so zvrsti, cilji in funkcije andragoškega svetovalnega dela ter kakšni so svetovalni pripomočki. Sledi predstavitev svetovalnega središča v izobraževanju odraslih, torej kakšna je svetovalna dejavnost v središčih, kakšne so naloge svetovalcev ter kdo so ranljive skupine prebivalstva, ki obiskujejo svetovalna središča. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med svetovanci svetovalnega središča v Murski Soboti in v Mariboru. Z rezultati anketnih vprašalnikov smo pokazali, zakaj odrasli potrebujejo pomoč svetovalcev in kje so izvedeli, da se lahko obrnejo na njih. Izvedeli smo še, kako so stranke zadovoljne z izvajanjem pomoči, če upoštevajo nasvete in mnenje svetovalcev ter če so zaradi tega bolj uspešni pri izobraževanju in učenju. Z zadnjim delom ankete smo pokazali, kako odrasli gledajo na svetovanje v izobraževanju odraslih in kakšna je vsebina dela svetovalnega delavca iz vidika svetovanca.
Ključne besede: svetovanje v izobraževanju odraslih, svetovalno središče, vseživljenjsko učenje, svetovalni delavci, izobraževanje odraslih, svetovalni pripomočki, ranljive skupine prebivalstva
Objavljeno: 11.03.2015; Ogledov: 938; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

3.
PROBLEMATIKA BREZPOSELNOSTI NA OBMOČJU MARIBORA
Katja Pečar Greif, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu obravnavamo brezposelnost na območju Maribora. Predstavili smo trg dela, nato podrobneje opisali brezposelnost. Najprej smo razložili pojem brezposelnosti in navedli razloge zanjo. Nato smo predstavili vrste oz. oblike brezposelnosti, ogrožene skupine ter kako se brezposelnost meri. Predstavili smo tudi statistično analizo brezposelnosti v Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. V raziskavi smo ugotavljali mnenja in stališča anketiranih na območju Maribora glede razloga brezposelnosti, glede poznavanja pravic in dolžnosti ki jih imajo do Zavoda RS za zaposlovanje, kako brezposelnost vpliva na njihova življenja in mnenja glede njihove prihodnosti. Ugotovili smo, da je skoraj pri vsakem drugem anketiranem razlog za brezposelnost prenehanje pogodbe o zaposlitvi s potekom časa, med tem ko je največja težava pri iskanju zaposlitve neustrezen oz. neiskan poklic. Anketirani najpogosteje izpolnjujejo svojo obveznost do Zavoda RS za zaposlovanje. Dobra polovica bi bila povsem ali v večji meri pripravljen sprejeti zaposlitev, ki ne ustreza stopnji njihove izobrazbe in ustrezno nižje plačilo. Brezposelnost najbolj vpliva na duševno počutje anketiranih. Zelo močno vpliva tudi na družinsko življenje. Tudi optimizem glede prihodnosti med anketiranimi ni preveč visok.
Ključne besede: Trg dela, brezposelnost, ranljive skupine na trgu dela, ovire pri iskanju zaposlitve.
Objavljeno: 25.05.2016; Ogledov: 381; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (851,16 KB)

4.
Vključevanje prestopnikov v socialno in delovno okolje
Lea Jakič Hiti, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali problematiko vključevanja prestopnikov v socialno in delovno okolje. Predstavili smo pojem in koncept socialne izključenosti v Evropi in opredelili pojem ranljivih skupin. Na eni strani smo poskušali predstaviti zakonsko predpisano vlogo posameznih služb, ki se srečujejo s prestopniki v praksi in njihov pogled na problematiko. Na drugi strani pa opozoriti na težave prestopnikov, ki jih opažajo oni sami ter strokovni delavci, ki so na kakršenkoli način povezani z njimi. Povzamemo lahko, da je za uspešno integracijo v socialno in delovno okolje, nujno potrebno usklajeno delovanje in povezovanje vseh služb na tem področju. Sklepne ugotovitve in njihovi predlogi lahko služijo kot izhodiščne ideje pri nadaljnjem načrtovanju ukrepov za vključevanje v socialno in delovno okolje. Zavedati se moramo, da je integracija prestopnikov v socialno in delovno okolje dolgotrajen proces, ki potrebuje strokovno vodenje in usmerjanje, ki pa ne more biti omejeno le na področje zaposlovanja, ampak mora posegati na vsa področja življenja. Brez podpornega okolja, medsebojnega sodelovanja institucij, zagotovljenega stalnega vira financiranja in razvoja novih inovativnih programov in pristopov pri zaposlovanju, možnosti različnih programov in aktivnosti znotraj zavodov in nudenja dobre podpore v in izven zavoda, je možnost socialne in delovne vključenosti prestopnikov dodatno zmanjšana.
Ključne besede: prestopniki, socialna izključenost, ranljive skupine, socialna integracija, centri za socialno delo, vzgojni zavodi, zavodi za prestajanje kazni, nevladne organizacije, sodelovanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 20.12.2016; Ogledov: 472; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (470,85 KB)

5.
Poboljšanje mobilistike u gradu Varaždinu
Bruno Begović, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Mestna mobilistika je v današnjemu moderniziranemu času zelo pomembna za vse ljudi, ter se pričakuje od mesta da zagotovi različne specializirane storitve za pomoč pri mobilnosti ljudi katerima mestna mobilistika predstavlja težavo, kot so ranljive skupine. V ranljive skupine sodijo: starši z otroškimi vozički, starejše osebe in osebe z invalidnostjo, oz. slepi, slabovidni, gluhi, slabega sluha in ljudje na invalidskih vozičkih. Zaradi nedostopnosti do storitev mestnega prevoza ter težav z katerimi se srečujejo ranljive skupine medtem ko se premikajo po mestu, veliko se zmanjšuje njihova neodvisnost in prihaja do izoliranja teh ljudi od želenih družbenih aktivnosti. Za preprečevanje tega in kako bi ranljive skupine bile aktivno vključene v vse želene aktivnosti, potrebno je uvesti v Varaždin različne inovacije z katerimi bi se pomagalo tem ljudem v vsakdanji mestni mobilistiki. Mesto trenutno ponuja edino zvočne semaforje na določenih lokacijah ki so namenjeni za slepe osebe. Zelo je pomembno izboljšati trenutno stanje mobilistike ranljivih skupin v mestu Varaždin, zaradi tega da se te skupine ljudi nebi počutile izolirane od strani družbe. Intervju ranljivih skupin je prikazal vpogled iz prve roke o njihovim težavah in potrebne akcije ki bodo eliminirale te težave so: uvajanje mestnih minibusov in specializiranih taksi vozil, ter popolno izboljšanje in prilagajanje infrastrukture v Varaždinu zaradi odprave šibkih točk.
Ključne besede: mesto Varaždin, inovacije za reševanje težav ranljivih skupin, mobilistika, ranljive skupine
Objavljeno: 03.08.2018; Ogledov: 170; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (5,10 MB)

6.
Analiza antideložacijskega programa društva Kralji ulice v Mariboru
Urška Javornik, 2018, magistrsko delo

Opis: Število ljudi, ki se znajde v stanovanjsko tvegani situaciji in deložaciji, se v Evropi vsako leto povečuje, pri čemer Slovenija ni izjema. Nekatere države so razvile učinkovite ukrepe za reševanje te problematike, v Sloveniji pa je zaslediti veliko pomanjkanje ukrepov na tem področju. Država je neuspešna pri uresničevanju zadanih ciljev stanovanjske politike. Občutno primanjkuje cenovno ugodnih najemnih stanovanj, saj Slovenija še vedno ostaja na samem vrhu držav z najvišjim deležem lastniških stanovanj. Prav tako je opaziti primanjkljaj neprofitnih stanovanj in bivalnih enot. Kakovost samih stanovanj je zelo slaba, še vedno pa so tudi prenaseljena. Posledica vsega tega je, da se vse več ljudi znajde v stanovanjsko tvegani situaciji. Skladno s tem se povečuje tudi število deložacij. Za reševanje tega problema so na voljo predvsem začasni ukrepi, ki pa tudi niso popolnoma učinkoviti. V magistrski nalogi smo raziskali antideložacijski progam društva Kralji ulice, da bi preučili, kako program prispeva k reševanju te problematike, in s tem ponudili primer morebitne dobre prakse. Sama naloga temelji na kvalitativnem pristopu. Podatki so bili pridobljeni preko štirih metod raziskovanja, in sicer: metode opazovanja z udeležbo, pol-strukturiranih intervjujev, fokusnih skupin in analize dokumentov. Podatke, pridobljene preko teh izbranih metod, smo obdelali in naredili kvalitativno analizo vsebine. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da lahko način delovanja programa uvrstimo med sekundarne preventivne ukrepe, saj se le-ti fokusirajo na ljudi, kjer obstaja visoka stopnja tveganja za deložacije. Ugotovljeno je bilo, da program vključuje veliko učinkovitih sekundarnih ukrepov in deluje po modelu krepitve moči, ki se danes vse bolj uveljavlja. Na podlagi rezultatov raziskave lahko zaključimo, da program ponuja primer dobre prakse preventivnega delovanja na tem področju.
Ključne besede: ranljive skupine, stanovanjska ranljivost, deložacije, Kralji ulice, antideložacijski program
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 159; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
Značilnosti socialnih podjetij na praktičnem primeru slovenskih socialnih podjetij
Anja Makari, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo raziskovali značilnosti socialnih podjetij. V okviru teoretičnega dela smo opisali socialno podjetništvo, njegove ključne značilnosti, temelje poslovanja in financiranje. V empiričnem delu pa so bile značilnosti socialnih podjetij preverjene na podlagi anketne raziskave med slovenskimi socialnimi podjetji. Izdelali smo tudi intervju s podjetjem, ki je nedavno prekinilo status socialnega podjetja. Ugotovili smo, da je področje socialnega podjetništva v Sloveniji še mlado in nerazvito, saj je socialnih podjetij v Sloveniji izredno malo, verjetno zato, ker primanjkujejo spodbude in financiranje, poleg tega pa je zakonodaja slaba zaradi različnega tolmačenja zakonov med različnimi ministri in javnimi subjekti.
Ključne besede: socialna podjetja, socialno podjetništvo, socialna ekonomija, ranljive skupine, financiranje.
Objavljeno: 07.12.2018; Ogledov: 322; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

8.
Duševno zdravje kot nacionalni kapital
Nina Kolar, 2020, diplomsko delo

Opis: Duševno zdravje kot nacionalni kapital Duševne motnje spadajo med deset poglavitnih vzrokov oviranosti v svetu, s hudimi družbenimi in gospodarskimi posledicami za posameznika, družine in skupnosti. Težave v duševnem zdravju so ključni razlog za izgubo produktivnega človeškega kapitala; na delovnih mestih nastajajo visoki stroški zaradi prezentizma in/ali absentizma. Osebe s težavami v duševnem zdravju imajo pomembno zmanjšane prihodke in se pogosteje prezgodaj upokojujejo. Absentizem je družbeni, organizacijski in pravni problem, ki ima ekonomske posledice za delavce, delodajalce, gospodarstvo in področje obveznega zdravstvenega zavarovanja. Posameznikovo duševno stanje, kot so sreča, zadovoljstvo, samospoštovanje, odnosi z drugimi in vsakodnevno delovanje ter sposobnost, da obvladuje svoje življenje in se uspešno sooča z izzivi, problemi in doprinaša k skupnosti, v kateri živi, je skrhano in izven ravnovesja. Težave se lahko pojavijo na enem ali več področjih duševnega zdravja. Osebe z duševnimi motnjami in njihovi bližnji pa so poleg bremena bolezni pogosto deležni diskriminacije, izključenosti in kršenja temeljnih človekovih pravic, stigma pa negativno vpliva tudi na dostopnost oz. potek zdravstvene obravnave. Skrb za duševno zdravje družbe temelji na dobrem duševnem zdravju otrok in mladih. Zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja, ki preprečuje duševne težave že v otroštvu, je dolgoročna naložba družbe. Učinkoviti ukrepi in pristopi na področju krepitve in varovanja duševnega zdravja so namreč ključni za napredek družbe in gospodarsko rast, saj lahko le duševno zdrav posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost. Potrebne pa so tudi aktivnosti v zvezi s promocijo duševnega zdravja v delovnem okolju. V diplomskem delu smo na podlagi teoretičnega in empiričnega pristopa ter podatkov iz najnovejših raziskav s področja duševnega zdravja predstavili razsežnost problematike duševnega zdravja v Evropski uniji (s poudarkom na stanju v Sloveniji) in ključne izzive ter strateške cilje za njegovo izboljšanje. Predstavili smo obstoječe strateške ukrepe (se z njimi strinjali oz. manj strinjali) in predlagali svoje (dodatne) ukrepe, ki bi jih k obstoječim dodali za večjo, zanesljivo učinkovitost na področju duševnega zdravja posameznikov in družbe v celoti. 
Ključne besede: duševno zdravje, družbeno in godpodarsko breme, ranljive skupine, stigma, ključni izzivi in strateški cilji
Objavljeno: 10.03.2020; Ogledov: 55; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici