| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran
Urška Rakovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Dejavnikov, ki imajo vpliv na potek celjenja in obravnavo kroničnih in akutnih ran in ki se med seboj prepletajo, je v naših življenjih veliko. Rane predstavljajo javnozdravstveni problem in veliko obremenitev zdravstvenega sistema, saj se v današnjem času število pacientov s kronično in/ali akutno rano le še povečuje. Namen raziskave je ugotoviti, ali sodobne obloge pripomorejo k hitrejšemu celjenju ran in kolikšen vpliv imajo na čas celjenja pacientove pridružene bolezni. Metode: V raziskavi je sodelovalo 65 medicinskih sester v ambulantah družinske medicine in patronažne medicinske sestre. Uporabljen je bil anketni vprašalnik – Dejavniki, ki vplivajo na obravnavo kroničnih in akutnih ran »Factors influencing the treatment of chronic and acute wounds«. Za obdelavo podatkov sta bila uporabljena računalniška programa IBM SPSS 20 in Microsoft Office Excel. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se z uporabo sodobnih oblog rane celijo hitreje, saj je bila razlika v % statistično značilna (p < 0,001). Ugotovili smo, da pridružene bolezni, ki jih ima pacient še poleg rane, nimajo neposrednega vpliva na čas celjenja rane (p = 0,413), imajo pa lahko vpliv na sam nastanek ran. Razprava in sklep: Kronične rane predstavljajo velik javnozdravstveni problem, saj je sama obravnava ran zapleten proces. V njem so zajeti dejavniki, ki vplivajo na nastanek rane, na samo obravnavo rane, na potek celjenja in navsezadnje tudi na zdravljenje. Zaželeno je, da bi bila ta naloga izhodišče za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Ključne besede: kronična rana, akutna rana, življenjski slog
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Kakovost življenja bolnikov s kronično rano
Kristijan Herceg, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Kronične rane so naraščajoč problem sodobne družbe, število obolelih se vsako leto zvišuje in povzroča zmanjšano kakovost življenja bolnikov, s tem posledično tudi vpliva na že obremenjen zdravstveni sistem. Namen raziskave je ugotoviti, katera področja življenja bolnikov s kronično rano so najbolj prizadeta oz. najnižje ocenjena. Metode: V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov v ambulanti za kronične rane. Uporabljen je bil validiran anketni vprašalnik za ocenjevanje kakovosti življenja bolnikov s kronično rano »Questionnaire on quality of life with chronic wounds«. Za analizo podatkov sta bila uporabljena računalniška programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 20. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da kronične rane vplivajo na vsa področja posameznikovega življenja. Najbolj vplivajo na psihično področje (x̄ = 2,08; s = 1,01) in najmanj na telesno področje (x̄ = 1,23; s = 0,86). Prav tako je bilo ugotovljeno, da kakovost življenja bolnikov s kronično rano ni povezana s starostjo in spolom bolnika, prav tako ni povezana z dolžino prisotnosti kronične rane. Razprava in sklep: Kronične rane predstavljajo resen problem za zdravstvo, ker prizadenejo vsa bolnikova življenjska področja, ter zelo obremenjujejo zdravstveni sistem. Zato je zaželeno, da bi ta naloga bila izhodišče za nadaljnje raziskave v tej smeri, saj smo zasledili, da so zelo redke v slovenskem prostoru.
Ključne besede: kronična rana, kakovost življenja, bolniki
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 194; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (514,10 KB)

3.
Znanje medicinskih sester o preprečevanju in oskrbi poškodb tkiva zaradi tlaka v intenzivni terapiji
Alenka Žnidar, 2020, diplomsko delo

Opis: Povzetek Izhodišča: Opisali smo poškodbo tkiva zaradi tlaka, navedli dejavnike tveganja za nastanek poškodbe tkiva zaradi tlaka, predstavili smernice preprečevanja in oskrbe poškodbe tkiva zaradi tlaka ter opisali sodobne obloge za zdravljenje poškodbe tkiva zaradi tlaka. Namen diplomskega dela je ugotoviti znanje medicinskih sester v intenzivni terapiji o stopnjah, preprečevanju ter oskrbi poškodb tkiva zaradi tlaka. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika, in sicer z 18 vprašanji v eni od intenzivnih terapij. Anketirali smo 43 medicinskih sester. Podatki so obdelani s pomočjo grafov. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da imajo medicinske sestre zelo dobro znanje, saj je o poznavanju stopenj PTT-ja, kar 87,75 % anketirancev odgovorilo pravilno. Za preprečevanje PTT-ja smo ugotovili, da je 87,56 % anketirancev odgovorilo pravilno, za oskrbo PTT-ja v intenzivni terapiji pa je, kar 82,15 % anketirancev odgovorilo pravilno na zastavljena vprašanja. Diskusija in zaključek: Poškodba tkiva zaradi tlaka je še vedno velika svetovna zdravstvena težava številnih zdravstvenih institucij. Kljub številnim preventivnim strategijam in pripomočkom, bi bilo potrebno razviti in podpreti pozitiven odnos zdravstvenih delavcev do preprečevanja poškodb tkiva zaradi tlaka. Zdravstveni delavci bi zraven dobrega znanja morali v zdravstveni negi imeti tudi pozitiven odnos do izvajanja in vrednotenja poškodb tkiva zaradi tlaka.
Ključne besede: zaposleni v zdravstveni negi, intenzivna terapija, decubitus, rana, znanje
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 209; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

4.
Oskrba razjede zaradi pritiska pri pacientu v patronažnem varstvu
Urška Anžič, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Razjede zaradi pritiska predstavljajo velik zdravstveni, ekonomski in socialni problem, istočasno pa imajo negativne posledice na pacientovo življenje. Zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za nastanek RZP ima pozitivne učinke na nadaljnjo obravnavo. Pacienti z RZP po odpustu iz bolnišnice potrebujejo pomoč na domu, pri tem so v velike pomoč patronažne medicinske sestre, ki samostojno načrtujejo intervencije za preprečevanje oz. oskrbo teh ran. Namen: Namen zaključnega dela je opisati, kakšno vlogo ima diplomirana medicinska sestra pri oskrbi razjede zaradi pritiska na domu. Raziskovalne metode: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo sistematični pregled literature z analizo slovenske in tuje literature. V končno analizo smo vključili 13 člankov, pri tem nam je bil v pomoč PRISMA flow diagram. Rezultati: Ugotovili smo, da postopki preprečevanja razjed zaradi pritiska že več let ostajajo podobni, šele pred nekaj leti so v uporabo prišle moderne obloge za rane, ki pospešujejo celjenje ran. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo pri preprečevanju RZP pomembno vlogo, ker jo lahko opazijo že na samem začetku, primerno skrbijo za kožo in sodelujejo pri izvajanju ukrepov za preprečevanje. Pomembna naloga patronažne medicinske sestre je poučitev svojcev o oskrbi RZP, saj obiski na domu niso dovolj, da bi se razjeda lahko primerno celila.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra, rana, oskrba na domu.
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 621; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (631,63 KB)

5.
Večslojne medicinske matrice z modificiranim sproščanjem pentoksifilina za zdravljenje kronične venozne razjede
Jan Stana, 2018, doktorsko delo/naloga

Opis: Kronične rane predstavljajo velik socialno-ekonomski problem v zahodnem svetu. Eno najpomembnejših vrst kroničnih ran predstavlja kronična venozna razjeda, ki je odgovorna za okoli 80% vseh kroničnih razjed. Nova histo-patološka spoznanja so pokazala, de je lokalno, kronično vnetje v veliki meri odgovorno za patološke procese, ki vodijo do nastanka razjede kot tudi do upočasnjenega procesa celjenja. V tej študiji je predstavljen nov možen pristop k terapiji kronične venozne razjede, ki temelji na lokalnem dajanju potentne protivnetne zdravilne učinkovine, pentoksifilin (PTX). V ta namen so bile razvite ne-toksične polisaharidne večslojne medicinske obloge iz hitozana in alginata, ki zraven nadzorovanega sproščanja zdravilne učinkovine, že same pozitivno vplivajo na potek celjenja kroničnih ran. V okviru razvoja in optimizacije postopkov priprave omenjenih medicinskih oblog so bili pripravljeni in okarakterizirani najprej 2D modelni večslojni nosilni materiali, ter nato še obložena 3D alginatna koprena. S pomočjo različnih analiznih metod, smo dokazali uspešno pripravo večslojnih medicinskih oblog z dodanim PTX. Z analizo in vitro sproščanja je bilo pokazano, da tako pripravljene medicinske obloge omogočajo nadzorovano, dvo-stopenjsko sproščanje vodotopnega PTX. S pomočjo študij na humanih kožnih celicah smo pokazali biokompatibilnost večslojnih matric z dodatkom PTX. Za konec smo na osnovi eksperimenta na humanih monocitih potrdili tudi, da so pripravljene večslojne medicinske obloge preko delovanja PTX, uspešno zavrle sproščanje TNF-alfa, ki je ključen vnetni mediator pri kroničnih venoznih razjedah.
Ključne besede: Kronična venozna rana, vnetje, pentoksifilin, hitozan, alginat
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 717; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

6.
Vloga medicinske sestre v obravnavi bolečine pri starostniku s kronično rano
Nives Klemenčič, 2017, diplomsko delo

Opis: Bolečina je individualna ter jo vsak posameznik doživlja in izraža na svoj način. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre v obravnavi bolečine pri starostniku s kronično rano. Pomembno je, da vsaka medicinska sestra prepozna in ocenjuje bolečino. Bolečino je treba lajšati s farmakološkimi sredstvi, z nefarmakološkimi metodami ali kombinacijo obeh.
Ključne besede: bolečina, medicinska sestra, lajšanje bolečine, kronična rana, oskrba kronične rane, starostnik, zdravstvena nega.  
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 1360; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
OBRAVNAVA KRONIČNE RANE NA DOMU
Mateja Prislan, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili oskrbo kronične rane na domu, vlogo patronažne medicinske sestre in uporabo sodobnih oblog pri zdravstveni negi kronične rane. Cilj diplomskega dela je opisati kronično rano in, kako se patronažna medicinska sestra vključuje v zdravstveno nego kronične rane. V empiričnem delu smo predstavili študijo primera pacientke s kronično rano na domu. Pacientko smo obravnavali po modelu Virginie Henderson. Uporabljena je bila tehnika intervjuja, z vprašanji odprtega tipa, ki so se nanašala na ugotavljanje anamneze in ugotavljanje potreb po zdravstveni negi. Pregledana je bila tudi medicinska in negovalna dokumentacija pacientke. Ugotovili smo, da je kronična rana ovira za življenje pacientke, vendar je bila pri obravnavani pacientki, večja ovira slaba pomičnost pacientke. Glede na analizo podatkov smo pri pacientki postavili naslednje prioritetne negovalne diagnoze: zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno, nevarnost padcev, nevarnost infekcije in inkontinenca pacientke. Ugotovili smo, da ima patronažna medicinska sestra zelo pomembno vlogo pri bolnikih, ki zaradi različnih vzrokov postanejo slabše mobilni.
Ključne besede: kronična rana, sodobne obloge, patronažna medicinska sestra
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 2174; Prenosov: 443
.pdf Celotno besedilo (479,16 KB)

8.
OBRAVNAVA PACIENTA S KIRURŠKO RANO V DOMAČEM OKOLJU
Maja Požlep, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Patronažne medicinske sestre izvajajo preventivno in kurativno dejavnost. V diplomskem delu je predstavljena vloga patronažne medicinske sestre pri pacientu s kirurško rano. Pacienti se s kirurškimi ranami relativno zgodaj vračajo v domače okolje, prav tako se vračajo pacienti, pri katerih prihaja do zapletov pri celjenju rane. Zapletov pri celjenju rane je več, vendar je eden izmen ključnih in težjih zapletov, ki zahtevajo daljše zdravljenje in vključevanje strokovne pomoči na domu predvsem dehiscenca rane. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda s študijem domače in tuje literature. V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo in izvedli študijo primera. Uporabili smo vodeni intervju, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa. Rezultati: S študijo primera smo ugotovili, da zapleti pri celjenju rane v domačem okolju zelo negativno vplivajo na psihično stanje pacientke in, da je za premagovanje le teh potrebna pomoč patronažne medicinske sestre in celotne družine. Sklep: Patronažna medicinska sestre je vselej dobrodošel gost na domu pacienta, kjer lahko v vsakodnevnih ali občasnih obiskih veliko pripomore pri okrevanju pacientov.
Ključne besede: Patronažna medicinska sestra, kurativna dejavnost, rana, zapleti pri celjenju rane, dehiscenca.
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 692; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Uporabnost maščobnih kislin omega-3 pri obravnavi ran na koži
Dominika Vrbnjak, Majda Pajnkihar, Tomaž Langerholc, 2015, strokovni članek

Opis: Uvod: Namen članka je prikazati analizo podatkov o učinkih maščobnih kislin omega-3 na celjenje ran ter njihovo uporabnost pri obravnavi ran na koži. Metode: Za pregled literature ter analizo dobljenih virov so bile uporabljene podatkovne baze: PubMed, CINAHL, Medline in ScienceDirect. Iskanje je bilo izvedeno s ključnimi besedami v angleščini: omega-3, fish oil, polyunsaturated fatty acid (PUFA), wound, wound healing, in Boolovim operatorjem AND. V analizo so bile vključene eksperimentalne ali randomizirane klinične raziskave, objavljene v angleškem jeziku in izdane od 1993 do januarja 2014, ki so vključevale preprečevanje ali zdravljenje akutnih ali kroničnih ran na koži z uporabo maščobnih kislin omega-3. Izključitveni kriterij je bil obravnava uporabe maščobnih kislin omega-3 pri opeklinah. Iz iskalnega nabora 1151 zadetkov je bilo v podrobno analizo vključenih 15 raziskav. Rezultati: Rezultati analize literature so pokazali, da so maščobne kisline omega-3 večinoma neučinkovite pri obravnavi travmatskih in kirurških ran na koži, potencialno učinkovite pri obravnavi diabetičnih ran in učinkovite pri obravnavi razjed zaradi pritiska. Diskusija in zaključek: Protivnetni učinek maščobnih kislin omega-3 upočasnjuje in moti celjenje akutnih ran na koži, vendar lahko z njimi obvladujemo lokalne vnetne odzive in pospešujemo reepitelizacijo pri kroničnih ranah. Za oblikovanje natančnih smernic uporabe bodo potrebna nadaljnja raziskovanja.
Ključne besede: nenasičene maščobne kisline, rane, celjenje, maščobne kisline, akutna rana, kronična rana
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1230; Prenosov: 65
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Oskrba rane z uporabo negativnega tlaka
Sarah Blažič, 2013, diplomsko delo

Opis: Ker se na tržišču pojavljajo številne nove obloge, ki od zdravstvenega osebja zahtevajo kontinuirano izobraževanje s področja oskrbe ran, je bil namen diplomskega dela predstaviti sodobno oskrbo ran, predvsem smernice uporabe negativnega tlaka oziroma aparata V1STA® ter opisati naloge medicinske sestre pri prevezovanju ran. Za namen izdelave diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri kateri smo uporabili domačo in tujo literaturo, s katero smo predstavili teoretična izhodišča. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela, pri kateri smo izvedli študijo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, anketirali smo izvajalce zdravstvene nege na oddelku za Travmatologijo in oddelku za Abdominalno in splošno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Rezultati raziskave so potrdili, da izvajalci zdravstvene nege poznajo terapijo z negativnim tlakom in s tem aparat V1STA® ter da ob prevezah opazujejo znake vnetja, upoštevajo ukrepe oziroma standarde pri oskrbi rane. Dileme, ki se še zmeraj pojavljajo po oddelkih je kdo naj opravi prevez kadar je potrebna terapija z negativnim tlakom, saj se medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege zaradi premalo izobraževalnih možnosti ne počutijo dovolj kompetentne.
Ključne besede: kirurška rana, celjenje, oskrba rane, negativni tlak, V1STA®
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 2869; Prenosov: 592
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici