| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ovire zgodnjega odkrivanja raka na prostati
Sara Arnuš, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Rak prostate je bolezen, ki svetu predstavlja veliko zdravstveno težavo. Število obolelih za rakom prostate iz leta v leto narašča. Za uspešno preventivno delovanje in zgodnje odkrivanje raka prostate je pomembno ugotoviti, s katerimi ovirami se moški srečujejo, da se ne želijo udeležiti preventivnega pregleda za ugotavljanje raka na prostati. Raziskovalna metoda: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo in neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 50 moških. Uporabili smo deskriptivno statistiko. Rezultati: Rezultati kažejo, da je ovira, da se moški ne udeležijo preventivnih programov za zgodnje odkrivanje raka prostate, predvsem pomanjkanje informacij o tem, kako preiskava poteka, prav tako je nekoliko izražen tudi strah pred neprijetnimi preiskavami. Vzroki, da ne obiščejo zdravnika, izhajajo iz okolja ali njihovega osebnega mnenja o raku prostate ter preventivnem pregledu. Moški se zavedajo, da zgodnje odkrivanje raka prostate izboljša klinični izid. Razprava in sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da bi lahko z večjim informiranjem o raku prostate, torej da bi moškim približali zanimanje za njihovo ohranjanje zdravja, pripomogli k temu, da bi se lestvica zbolevanja za rakom prostate z leti zmanjšala.
Ključne besede: moški, preventiva, rak prostate, ovire
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (526,23 KB)

2.
Biološka aktivnost antioksidantov v konopljinih ekstraktih pri raku prostate
Marina Malić, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil poiskati povezavo med antioksidativnimi lastnostmi ekstraktov konoplje z različno vsebnostjo kanabinoidov in njihovim antikarcinogenim učinkom. Vzorce smo pripravili iz ekstrakta konoplje pridobljenega s soxhlet ekstrakcijo v metanolu, jih vse razen enega očistili in izolirali. Pridobili smo ekstrakte z različnimi vsebnostmi kanabinoidov, kar smo spektrofotometrično potrdili z LC-MS/MS metodo in ugotovili, da je vsebnost kanabinoidov v posameznem ekstraktu odvisna od polarnosti uporabljenega topila, ter da se je več kanabinoidov raztopilo v manj polarnih topilih. Antioksidativne lastnosti ekstraktov smo preverili z DPPH, FRAP, CUPPRAC in ORAC metodo, s Folin-Ciocalteu-jevo metodo pa smo določili vsebnost fenolnih spojin, ki so znane po svoji antioksidativni aktivnosti. Dobljeni rezultati, se med metodami ne ujemajo, saj se te med seboj razlikujejo po uporabljenih radikalih oz. spojinah, ki reagirajo z antioksidanti, mehanizmu delovanja, pH pogojih in občutljivosti na topilo ter eksperimentalne pogoje, kar močno vpliva na njihovo stopnjo odzivnosti do določene vrste molekul. Z ORAC in CUPRAC metodo smo ugotovili, da ima neočiščen ekstrakt v primerjavi z očiščenim analogom signifikantno višjo vsebnost kanabinoidov, medtem ko se vsebnost dobljena z DPPH in FRAP metodo med ekstraktoma ni signifikantno razlikovala. Na koncu smo preverili vpliv treh ekstraktov na viabilnost dveh celičnih linij raka prostate (PC3 in DU145) in ugotovili, da učinkovitost ekstrakta ni odvisna od njegovih antioksidativnih lastnosti, temveč od vsebnosti kanabinoidov. Ekstrakti z višjimi vsebnostmi kanabinoidov so kljub temu, da so pokazali nižjo vsebnost antioksidantov, uspešneje znižali celično viabilnost raka prostate, kot ekstrakti z nižjimi vsebnostmi kanabinoidov.
Ključne besede: Kanabinoidi, testi antioksidativnosti, rak prostate, LC-MS metoda, MTT test
Objavljeno: 28.05.2021; Ogledov: 138; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

3.
Pomen vnetnih in atrofičnih sprememb v vzorcih igelne biopsije prostate pri oceni indolentnosti karcinoma prostate z gleason score 6
Marko Zupančič, 2021, doktorska disertacija

Opis: Namen: Namen raziskave je bil preveriti vpliv prisotnosti vnetja in/ali atrofije v vzorcih igelne biopsije prostate na oceno indolentnosti karcinoma prostate in tveganja za napredovanje karcinoma pri bolnikih z GS 3+3=6 ter morebitno povezanost obeh z aktivacijo NF-κB v citoplazmi in jedru karcinomskih celic. Raziskavo smo razširili še na analizo povezanosti pozitivne IHK reakcije na NF-κB p65 v citoplazmi in v jedru karcinomskih celic z biokemično ponovitvijo karcinoma pri obravnavanih bolnikih. Bolniki in metode: Raziskava je temeljila na retrospektivni analizi kliničnih podatkov bolnikov, ki so bili diagnosticirani, operativno operirani in vsaj 5 let po operaciji spremljani na Oddelku za urologijo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Vključitveni kriteriji za uvrstitev bolnikov v raziskavo so bili izhodiščni PSA ≤ 10,0 ng/ml, GS 3+3=6, število vzorcev igelne biopsije prostate ≥ 8, klinični stadij T1-2 ter dostopni podatki o kontrolnih vrednostih PSA 1, 6, 18, 30, 42, 54 in 66 mesecev po radikalni prostatektomiji. Vključenih je bilo 177 bolnikov. Pri 16 je bil ugotovljen GS 3+4=7, zato so bili izključeni iz nadaljnje raziskave. Glavni del študije je bil izveden na 161, od teh je bilo v del, ki se je nanašal na NF-κB, vključenih 123 bolnikov. V sklopu raziskave so bile na tkivnih vzorcih igelne biopsije prostate vključenih bolnikov, arhiviranih na Oddelku za patologijo iste bolnišnice, opravljene še dodatna patohistološka analiza prisotnosti vnetja in/ali atrofije, ocena odstotka zajetja vzorca s tumorjem pri bolnikih z ≤ 2 pozitivnima stebričkoma na igelni biopsiji ter imunohistokemična detekcija NF-κB v pozitivnih vzorcih biopsije. Izsledke teh analiz smo primerjali s klinično patološkimi dejavniki tveganja za ponovitev bolezni po radikalni prostatektomiji. Rezultati: Biokemično ponovitev karcinoma prostate z mejno vrednostjo PSA 0,05 ng/ml smo ugotovili pri 16,9 % bolnikov, z mejno vrednostjo 0,2 ng/ml pa pri 5,8 %. Manj kot 50 % s karcinomom zajetega tkiva v enem ali v obeh pozitivnih vzorcih igelne biopsije prostate je bilo pri 101 bolniku. Med 161 bolniki je bilo na preparatih igelne biopsije samo vnetje ugotovljeno pri 45 (27,9 %), samo atrofija pri 46 (28,6 %), vnetje in atrofija skupaj pa pri 23 (14,3 %). V analizo IHK reakcije na NF-κB p65 so bili vključeni 123 bolniki. Citoplazemska IHK reakcija je bila pozitivna pri 63 (51,2 %), jedrna pa pri 20 (16,3 %) bolnikih. V delu študije, ki se je nanašal na povezanost pozitivne IHK reakcije na NF-κB p65 z biokemično ponovitvijo bolezni je bilo vključenih 118 bolnikov. Po 66 mesecih spremljanja je do biokemične ponovitve bolezni (PSA ≥ 0,2 ng/ml) prišlo pri 6 (5,1%) bolnikih, od tega je pri 3 (50 %) šlo za GS 3+3=7, pri 3 (50%) pa za GS 3+4=7. V analizi povezanosti prisotnosti vnetja in/ali atrofije v vzorcih igelne biopsije prostate s klinično patološkimi dejavniki tveganja za napredovanje KP statistično značilne povezanosti nismo ugotovili. Prav tako prisotnost vnetja ni bila statistično povezana z biokemično ponovitvijo bolezni. Povezanosti IHK reakcije na NF-κB p65 s klinično patološkimi dejavniki tveganja za biokemično ponovitev bolezni po radikalni prostatektomiji v citoplazmi in v jedru smo statistično potrdili samo pri pozitivni IHK reakciji v citoplazmi v povezavi z NCCN tveganjem (P = 0,044). Citoplazemska IHK reakcija NF-κB je bila ob mejni vrednosti PSA ≥ 0,2 ng/ml statistično značilno povezana tudi s slabšim preživetjem bolnikov brez biokemične ponovitve bolezni (P = 0,013), med tem ko je bila pri bolnikih z mejno vrednostjo PSA ≥ 0,05 ng/ml ta povezava na meji statistične značilnosti (P = 0,057). Zaključek: Citoplazemsko izražanje NF-κB v vzorcih igelne biopsije prostate je povezano z večjo verjetnostjo biokemične ponovitve karcinoma prostate in bi lahko predstavljalo samostojen dejavnik tveganja za ponovitev bolezni po radikalni prostatektomiji. Za potrditev teh začetnih rezultatov bi bile potrebne dodatne študije na večjem številu bolnikov.
Ključne besede: vnetne spremembe prostate, atrofične spremembe prostate, igelna biopsija prostate, ocena indolentnosti karcinoma prostate, Gleason score 6, Nuklearni faktor-Kappa beta
Objavljeno: 20.04.2021; Ogledov: 109; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (7,59 MB)

4.
Preurejanje genov TMPRSS2 in ERG ter njuna prognostična vloga pri slovenskih bolnikih s karcinomom prostate
Zoran Krstanoski, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Namen: Rak na prostati (CaP) je najpogostejša rakasta bolezen pri moških in eden glavnih razlogov zbolevnosti in umrljivosti. V zadnjih letih je vse več raziskav o novih tumorskih označevalcih za zgodnjo diagnozo prostatičnega karcinoma. Z dokazanimi napovednimi vrednostmi novih markerjev bi bolje razumeli naravni potek bolezni, omogočili zgodnejše in zanesljivejše odkrivanje karcinoma ter pripomogli k natančnejši napovedi progresa in metastaziranja bolezni pri posamičnem bolniku. Bolniki in metode: Opravili smo retrospektivno raziskavo na vzorcih prostate 202 bolnikov, pri katerih smo zaradi dokazanega karcinoma prostate naredili laparoskopsko radikalno prostatektomijo na urološkem oddelku Splošne bolniš nice Slovenj Gradec. Bolniki so bili operirani v obdobju od januarja 2010 do julija 2011. Morfološke značilnosti in klasične napovedne dejavnike karcinomov smo zbrali iz histopatoloških izvidov in jih potrdili tudi z revizijo preparatov. Za raziskavo smo konstruirali tkivne mreže. Tako pripravljene preparate smo obdelali po metodi fluorescentne hibridizacije in situ. Rezultati: V tumorskem tkivu bolnikov smo odkrili tri glavne oblike preurejanja genov: fuzijo TMPRSS2:ERG smo našli pri 63 (42 %) bolnikih, cepitev TMPRSS2 pri dvanajstih in cepitev ERG pri osmih bolnikih. Fuzijo TMPRSS2:ERG in cepitev TMPRSS2 hkrati smo ugotovili le pri enem bolniku. Pri treh bolnikih smo odkrili istočasno fuzijo TMPRSS2:ERG in cepitev ERG. Ko smo primerjali skupino 63 bolnikov z gensko fuzijo TMPRSS2:ERG in Gleasonov stadij pred operacijo, smo uporabili Freeman-Haltonovo varianto Fisherjevega natančnega testa, pri tem pa med spremenljivkama nismo našli statistične povezave (p = 0,19). Če smo analizirali odnos med gensko fuzijo in stadijem pT v celi kohorti bolnikov, povezave nismo mogli ugotoviti. Ko pa smo razdelili bolnike v dve skupini, eno s stadijem pT2 in drugo s pT3, smo odkrili statistično značilno povezavo med stadijem pT3 in osnovno gensko fuzijo. Med 62 bolniki s stadijem pT3 smo našli gensko fuzijo pri 34 (55 %) bolnikih. Z uporabo Fisherjevega natančnega testa smo odkrili statistično zanesljivost s p = 0,01. Po uporabi Bonferronieve korekcije pa je bila vrednost p še vedno zanesljiva z vrednostjo 0,05. V naslednjem koraku smo preverili še povezavo med gensko fuzijo in stadijem pN. Bolnike z opravljeno elektivno disekcijo bezgavk smo razdelili v dve skupini, in sicer pN0 in pN1. Za ta del odvisnosti smo uporabili Freeman-Haltonovo raširitev Fisherjevega natančnega testa. Med obema spremenljivkama nismo našli statistične povezave (p = 0,66). Za analizo bolnikov z ugotovljenim stadijem N smo izbrali skupino s tumorskim stadijem pT3. Pokazalo se je, da je korelacija z gensko fuzijo statistično značilna (p = 0,02). Ko pa smo uporabili še Bonferronievo korekcijo, vrednost p ni dosegla 0,05. V nadaljnjih statističnih obdelavah smo skupino bolnikov s stadijem pT3 razdelili na dvoje ‒ v skupino z razširjeno limfadenektomijo in skupino brez tega posega. Pri bolnikih, kjer posega nismo opravili, smo gensko fuzijo odkrili v 25 (64 %) primerih. Povezava med gensko fuzijo in to značilnostjo je dosegla statistično vrednost p = 0,039. Zaključek: Na podlagi naših rezultatov pričakujemo, da bi pri bolnikih s fuzijo TMPRSS2:ERG, odkriti že na biopsiji prostate, dokazali stadij T3 po radikalni prostatektomiji v več kot polovici primerov (64 %). Podatek je pomemben predvsem za bolnike s predoperativno nizkimi PSA in GS, kar sicer kaže na rak z nizkim ali zmernim tveganjem, vendar bi tako resno podcenili razširjenost bolezni. Ker bi pri teh bolnikih torej pričakovali lokalno napredovano bolezen oziroma stadij-pT3, bi z radikalnejšim posegom dosegli nižji odstotek pozitivnih robov (ki v zadnjih smernicah še vedno dosegajo 33,5‒66 %). Pri bolnikih s klinič nim stadijem pT3 pričakujemo limfogene metastaze v 7,9‒49 odstotkih.
Ključne besede: rak prostate, prostatektomija, FISH, genske preureditve, klinič no-patološke korelacije, napovedni dejavniki
Objavljeno: 17.10.2017; Ogledov: 841; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (4,35 MB)

5.
TMPRSS2:ERG gene aberrations may provide insight into pT stage in prostate cancer
Zoran Krstanoski, Nadja Kokalj-Vokač, Andreja Zagorac, Boris Pospihalj, Miha Munda, Sašo Džeroski, Rastko Golouh, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: TMPRSS2:ERG gene aberration may be a novel marker that improves risk stratification of prostate cancer before definitive cancer therapy, but studies have been inconclusive. Methods: The study cohort consisted of 202 operable prostate cancer Slovenian patients who underwent laparoscopic radical prostatectomy. We retrospectively constructed tissue microarrays of their prostatic specimens for fluorescence in situ hybridization, with appropriate signals obtained in 148 patients for subsequent statistical analyses. Results: The following genetic aberrations were found: TMPRSS2:ERG fusion, TMPRSS2 split (a non-ERG translocation) and ERG split (an ERG translocation without involvement of TMPRSS2). TMPRSS2:ERG gene fusion happened in 63 patients (42 %), TMPRSS2 split in 12 patients and ERG split in 8 patients. Association was tested between TMPRSS2:ERG gene fusion and several clinicopathological variables, i.e., pT stage, extended lymph node dissection status, and Gleason score, correcting for multiple comparisons. Only the association with pT stage was significant at p = 0.05: Of 62 patients with pT3 stage, 34 (55 %) had TMPRSS2:ERG gene fusion. In pT3 stage patients, stronger (but not significant) association between eLND status and TMPRSS2:ERG gene fusion was detected. We detected TMPRSS2:ERG gene fusion in 64 % of the pT3 stage patients where we did not perform an extended lymph node dissection. Conclusions: Our results indicate that it is possible to predict pT3 stage at final histology from TMPRSS2:ERG gene fusion at initial core needle biopsy. FISH determination of TMPRSS2:ERG gene fusion may be particularly useful for patients scheduled to undergo a radical prostatectomy in order to improve oncological and functional results.
Ključne besede: FISH, predicting pT stage, radical prostatectomy, prostate cancer, TMPRSS2:ERG fusion
Objavljeno: 29.06.2017; Ogledov: 899; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Ugotavljanje uspešnosti inteligentnih sistemov pri ločevanju rakov prostate in debelega črevesa
Simon Pucko, 2016, magistrsko delo

Opis: Rak na debelem črevesu in rak prostate sta dve izmed najpogostejših rakavih obolenj moške populacije tako v Sloveniji kot tudi po svetu. Pri ženskah se prav tako pojavlja rak na črevesu kot ena izmed najpogostejših oblik raka. Rak je zelo kompleksna vrsta bolezni, za katero točnih vzrokov ne poznamo. Številne raziskave potrjujejo, da je rak posledica tako kombinacije medsebojnega delovanja dednih dejavnikov kot tudi najrazličnejših vplivov okolja. Cilj magistrske naloge je bil teoretično predstaviti področje raziskovanja ter v nadaljevanju pridobljeno znanje uporabiti na praktičnem primeru. Teoretični del opisuje tako metode podatkovnega rudarjenja, s poudarkom na metodi podpornih vektorjev, kot tudi odločitvena drevesa, s poudarkom na odločitvenem drevesu J48. Predstavili smo tudi proteine, ki regulirajo gensko ekspresijo, tako imenovane transkripcijske faktorje, ki pri nastanku rakavih obolenj igrajo pomembno vlogo. Ker se naš praktičen primer nanaša na obolenje raka na črevesu in raka prostate, smo na kratko predstavili tudi statistične podatke, dejavnike tveganja, simptome ter možnosti zdravljenja obeh omenjenih vrst raka. V empiričnem delu predstavljamo praktičen primer, ki smo ga izvedli s programskim orodjem Weka in z uporabo podatkovne baze podatkov AP_Colon_Prostate – za to smo se odločili, ker obolenje raka na črevesu in raka prostate spadata med najpogostejša rakava obolenja današnje populacije. V programskem okolju Weka smo ugotavljali, za kako natančna in zanesljiva se izkažeta klasifikator metode podpornih vektorjev (angl. Support vector machine – SVM ali angl. Sequntial minimal optimization – SMO) in klasifikator odločitvenega drevesa J48 pri ugotavljanju genskih ekspresij. S pomočjo programskega okolja Weka smo predstavili tudi najpogostejše gene iz naše podatkovne baze, ki se pojavljajo pri obolenju raka črevesja in raka prostate.
Ključne besede: metoda podpornih vektorjev, strojno učenje, klasifikator J48, Weka, rak na črevesu, rak prostate
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 789; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

7.
PRIPRAVA BOLNIKA NA OPERACIJO RAKA PROSTATE
Jerica Štorgelj, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Priprava bolnika na operacijo in anestezijo je zelo zahtevno področje zdravstvene nege. Že ob sprejemu bolnika na oddelek je naloga medicinske sestre da vzpostavi z bolnikom pozitiven in zaupljiv odnos. Pri fizični in psihični pripravi bolnika na operacijo medicinska sestra sodeluje z ostalimi člani multidisciplinarnega tima. Pri tem pa upošteva celostni pristop pri obravnavi bolnika, zagotavlja varnost ter sodeluje pri uvajanju standardov kakovosti. Namen: Namen diplomskega dela je spoznati in predstaviti pripravo bolnika na operacijo raka prostate. Želeli smo primerjati kakšno pripravo na operacijo raka prostate nudijo medicinske sestre na urološkem oddelku v UKC Maribor in SB Slovenj Gradec. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo analitično ter deskriptivno metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 22 anketnih vprašanj. Ob pregledu domače in tuje strokovne literature smo opisali rak prostate s poudarkom na pripravi bolnika na operacijo raka prostate. Rezultati: Ugotovili smo, da zaposleni na urološkem oddelku v UKC Maribor in SB Slovenj Gradec izvajajo pripravo bolnika na operacijo v okviru standardov priprave bolnika na operacijo. Prav tako nismo odkrili večjih razlik pri pripravi bolnikov na operacijo raka prostate. Sklep: Zdravstvena nega pred operacijo mora biti strokovna, kakovostna in idividualna. Predoperativna priprava, predvsem čustvena podpora, zmanjšuje bolnikovo stisko, pospešuje okrevanje, zmanjša potrebo po analgetikih, niža število pooperativnih komplikacij ter skrajša hospitalizacijo.
Ključne besede: rak prostate, priprava bolnika na operacijo, priprava bolnika na anestezijo, kirurgija, anestezija, operacija, onkološki bolnik in predoperativna oskrba
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 1925; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

8.
POMEN ZGODNJEGA ODKRIVANJA RAKA PROSTATE
Katja Krivec, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen zgodnjega odkrivanja raka na prostati. Opisali smo dejavnike tveganja za nastanek raka na prostati ter bolezenske znake. Opisali smo tudi preiskave, ki se opravljajo v urološki ambulanti in kako se pacienti pripravijo na njih. V empiričnem delu smo predstavili rezultate opravljenega anketnega vprašalnika, ki smo jo izvedli med različno starostno populacijo moškega spola. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega elektronskega anketnega vprašalnika, kateri je bil zaprtega tipa. Ugotoviti smo želeli, ali so moški seznanjeni z rakom na prostati, ali prepoznajo dejavnike tveganja za nastanek raka prostate in ali moški prepoznajo znake za nastanek bolezni rak prostate. Ugotovili smo, da moški poznajo rak prostate, da ne poznajo dovolj dobro dejavnike tveganja za nastanek bolezni in da slabše prepoznajo znake za nastanek bolezni rak prostate.
Ključne besede: prostata, rak prostate, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, zdravstvena nega.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1543; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

9.
ZDRAVSTVENO NEGOVALNA OSKRBA PACIENTA Z BENIGNO HIPERPLAZIJO PROSTATE
Vesna Tišler, 2012, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo predstavili benigno hiperplazijo prostate, ki ima pomemben vpliv na kvaliteto življenja posameznika. Predstavili smo dejavnike tveganja za njen nastanek, vzroke za nastanek, pogostost pojavljanja bolezni. Navedli smo tudi težave, ki spremljajo moške s težavami z benignim povečanjem prostate, kdaj se pričnejo pojavljati in kakšne posledice ima bolezen na zdravje posameznika in kvaliteto njegovega življenja. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med naključnimi anketiranci moškega spola. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, kateri je bil odprtega tipa. Ugotoviti smo želeli ali moški prepoznajo dejavnike, ki vplivajo na pojav hipertrofije prostate in kolikšen je delež tistih, ki poiščejo pomoč zaradi težav, ki jih povzroča benigna hiperplazija prostate. Ugotovili smo, da moški niso ustrezno poučeni o dejavnikih, ki vplivajo na pojav benigne hiperplazije prostate. Tudi odstotek tistih, ki imajo težave in poiščejo pomoč zdravnika je premajhen.
Ključne besede: Ključne besede: prostata, benigna hiperplazija prostate, zdravstvena nega, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 15.01.2013; Ogledov: 1765; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (924,56 KB)

10.
Vrednotenje izražanja in napovedna vrednost nekaterih tkivnih molekularnih označevalcev raka prostate
Miha Munda, 2012, doktorska disertacija

Opis: Rak prostate je med vsemi rakavimi obolenji pri moških v Sloveniji in v svetu na prvem mestu. Kriteriji, ki so trenutno na razpolago za diagnozo raka prostate, pogosto poteka in izida bolezni ne predvidijo zadovoljivo. Pri odkrivanju in zdravljenju raka prostate so potrebni novi označevalci, ki bi omogočali natančnejšo opredelitev posameznikovega tveganja za nastanek in potek bolezni. Tkivni označevalci, še posebej tisti, ki označujejo apoptozo, proliferacijo in gostoto malih žil, so po našem mnenju eni izmed najpomembnejših, ki bi lahko dali večji vpogled in nova spoznanja o biologiji raka prostate. Korak naprej v ovrednotenju in razumevanju izražanja teh tkivnih označevalcev v raku prostate, bi lahko pripomogel k boljšemu razumevanju razvoja oz. patogeneze te bolezni, pomagal pri izbiri zdravljenja s čimmanj stranskimi učinki, lahko pa bi odprl tudi nova izhodišča v iskanju učinkovitejših terapij. Vzorce raka prostate iz prostatektomije, vklopljene v parafin, smo obarvali z imunohistokemično metodo za prikaz tkivnih označevalcev (p53, Caspase 3, bcl-2, CD105) in rezultate primerjali s podatki o starosti bolnika, vrednosti PSA, oceno po Gleasonu pred in po operaciji, stadijem T, oceno po D'Amicu in ponovitvijo bolezni. Ugotoviti smo želeli povezave med proliferacijsko in apoptotsko aktivnostjo, angiogenezo ter morfološkimi značilnostmi oz. s stopnjo razvitosti tumorja po Gleasonu. Razvili smo matematični model, ki upošteva apoptotsko/proliferacijske značilnosti označevalcev. Vrednosti matematičnega modela smo primerjali z enakimi parametri kakor vrednosti posameznih tkivnih označevalcev. Ugotavljali smo tudi, ali se skupini bolnikov z ocenama po Gleasonu 6 in 7 značilno razlikujeta med seboj. Rezultati raziskave so pokazali, da bi tkivna označevalca p53 in bcl-2 lahko imela napovedno vrednost, če ju izrazimo posamič kot indeks ali v matematičnem modelu. Tudi CD105, izražen kot gostota malih žil, je izkazal tendenco napovedne vrednosti, s katero v matematičnem modelu dopolni rezultate indeksa p53 in bcl-2. Caspase 3 se v tkivu raka prostate slabo izraža in ni povezan z nobenimi klinično pomembnimi vrednostmi. Pokazali smo tudi, da so rezultati boljši, če vrednosti posameznih tkivnih označevalcev integriramo v matematični model, kot če uporabimo označevalce posamič. Skupini bolnikov z oceno po Gleasonu 6 in 7 lahko ločimo tudi po izražanju tkivnih označevalcev in še bolj po vrednostih matematičnega modela. S podrobnejšim opisom izražanja nekaterih tkivnih označevalcev v raku prostate smo prispevali k boljšemu razumevanju biološkega poteka te bolezni tudi na slovenski populaciji. Tkivni označevalci p53, bcl-2, CD105 in še posebej na novo razviti matematični model smo dodali k veliki skupini označevalcev, katerih klinična napovedna vrednost potrebuje potrditev z več raziskavami.
Ključne besede: imunohistokemija, tkivni označevalci, rak prostate, p53, bcl-2, Caspase 3, CD105, matematični model
Objavljeno: 15.01.2013; Ogledov: 2473; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (5,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici