1. |
2. Identifikacija žensk za visokorizičen izvid po konizaciji z uporabo nevronskih mrežMarko Mlinarič, 2023, doktorska disertacija Opis: Na svetu je rak materničnega vratu (RMV) četrti najpogostejši rak pri ženskah. V Sloveniji je bil pri ženskah leta 2017 na sedemnajstem mestu. Z ustreznim presejanjem, zgodnjim odkrivanjem predrakavih sprememb in njihovim zdravljenjem, ga je mogoče preprečiti. Metode umetne inteligence ('artificial intelligence – AI') bi lahko postale orodje, ki bi pripomoglo k rešitvi problema RMV.
Z našo študijo smo želeli preveriti, ali lahko z umetnimi nevronskimi mrežami na podlagi dejavnikov tveganja za razvoj ploščatocelične intraepitelijske lezije (PIL) na materničnem vratu (MV) in RMV ter izvida zadnjega brisa materničnega vratu (BMV) napovemo, ali bo končni histološki izvid konusa PIL visoke stopnje (PIL-VS) oziroma RMV ali ne. Poleg nevronskih mrež smo preizkusili tudi nekatere druge klasifikacijske sisteme.
Za analizo smo uporabili podatke 1475 pacientk, ki so imele narejeno konizacijo na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor v letih 1993–2005. Vse podatke smo anonimizirali. Uporabili smo metode za uravnoteženje manjšinskega in večinskega razreda. Za analizo smo oblikovali več baz, izvedli pa smo jo z odprtokodnim programskim paketom za podatkovno rudarjenje WEKA.
Nevronske mreže so bile uspešnejše pri napovedovanju tveganih pacientk kot večinski algoritem. V naši študiji se je klasifikacijski algoritem Random Forest s sestavljeno metodo 'bagging' izkazal kot najuspešnejši in bi bil primeren za klinično uporabo.
Ključne besede: rak materničnega vratu, ploščatocelična intraepitelijska lezija visoke stopnje, umetna inteligenca, umetne nevronske mreže, napovedovanje tveganja
Objavljeno v DKUM: 24.08.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 47
 Celotno besedilo (4,12 MB) |
3. Uporaba oralne kontracepcije kot dejavnik tveganja za nastanek raka na materničnem vratuTia Zagernik, 2021, diplomsko delo Opis: Rak materničnega vratu (RMV) še vedno predstavlja pogosto vrsto malignih obolenj pri ženskah, kljub učinkovitemu programu presejanja v Sloveniji in po svetu. Dejavnik tveganja, ki lahko povzroči RMV, je poleg humanih papiloma virusov (HPV) še uporaba oralne hormonske kontracepcije (OHK). Namen zaključnega dela je razložiti mehanizem delovanja OHK kot dejavnik tveganja za nastanek predrakavih ali rakavih sprememb materničnega vratu ter opisati pomen zdravstvene vzgoje na področju preprečevanja RMV in svetovanje medicinske sestre pri izbiri kontracepcijske metode. Metode: Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo dela, metodo kompilacije in analizo vseh v raziskavo vključenih virov, ki smo jih iskali v različnih podatkovnih bazah, in sicer: PubMed, Medline, CINAHL ter COBISS.SI. Zastavili smo si vključitvena in izključitvena merila glede na postavljeno raziskovalno vprašanje in predstavili potek sistematičnega iskanja in pregleda virov s PRISMA modelom. Rezultati: Pregledali in analizirali smo 17 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi omenjenih je bilo mogoče ugotoviti, da dolgotrajna uporaba OHK (≥5 let), ob sočasni okužbi s HPV, povečuje verjetnost za nastanek sprememb materničnega vratu, povezanih z visoko rizičnimi onkogenimi HPV. OHK je lahko tudi samostojni dejavnik tveganja, povezan z malignimi spremembami materničnega vratu, vendar verjetno posredni (več okužb s HPV). Razprava in sklep: Uporaba OHK velja za varno in učinkovito metodo kontracepcije, vendar le ob doslednem vodenju in pravilni uporabi. Medicinska sestra je dolžna izvajati zdravstveno vzgojo žensk o možnostih učinkovite preventive pred nastankom RMV in svetovati pri izbiri kontracepcije z edukacijo o prednostih in slabostih določene metode.
Ključne besede: kombinirana oralna kontracepcija, progestogenska oralna kontracepcija, dejavnik tveganja, rak materničnega vratu, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 1827; Prenosov: 500
Celotno besedilo (1,40 MB) |
4. Stališča staršev do cepljenja proti humanem papiloma virusuPetra Vrtarić, 2018, diplomsko delo Opis: Humani virusi papiloma (HPV) najpogosteje povzročajo genitalne bradavice in raka na materničnem vratu. Okužbo lahko preprečimo na več načinov, in sicer je najprimernejše cepljenje. V Sloveniji je cepljenje namenjeno deklicam starim med devet in štirinajst let. Najpomembnejše je ozaveščanje javnosti o pomenu cepljenja, da se bo delež precepljenih dvignil. Ugotovili smo, da 80 % staršev pozna okužbe s HPV, način prenosa ter cepljenje proti okužbi s HPV. 60 % staršev meni, da imajo dovolj informacij o cepljenju, katere v 22 % dobijo iz medijev, 37 % s spleta in 17 % od zdravstvenih delavcev. Pred cepljenjem se predavanja udeleži 13 % staršev, za cepljenje otrok pa 57 % staršev. Rezultati anketnega vprašalnika kažejo, da se starši ne udeležijo predavanj o cepljenju proti HPV, ki potekajo po šolah, zato bi bilo treba o teh predavanjih starše pomembno ozaveščati. Informacije, ki jih tam dobijo, morajo biti kakovostne. S tem se izniči dvom v varnost cepiva, saj starši dobijo pravilne informacije. Raziskavo bi bilo smiselno opraviti na večjem vzorcu.
Ključne besede: HPV (humani papiloma virus), cepljenje, rak materničnega vratu (RMV), zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2018; Ogledov: 48522; Prenosov: 216
Celotno besedilo (630,20 KB) |
5. Preventiva in zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu v sloveniji in po svetuMaja Slatinjek, 2018, diplomsko delo Opis: Rak materničnega vratu je četrti najpogostejši vzrok smrti žensk zaradi raka v svetu. Letno zboli več kot pol milijona žensk. Z odkritjem testa po Papanicolaou leta 1941 in kasnejšo uvedbo programov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu, predvsem v razvitih državah, se je breme bolezni močno zmanjšalo. K uspešnejšemu zdravljenju in obvladovanju bolezni je pripomoglo tudi odkritje vloge humanih papiloma virusov pri nastanku raka materničnega vratu ter uvajanje preventivnega cepljenja proti onkogenim tipom humanega papiloma virusa pri deklicah. Namen diplomskega dela je analizirati in primerjati preventivne pristope ter opredeliti uspešnost presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu v posameznih državah sveta ter jih primerjati s Slovenijo. Glavni problem v Sloveniji na področju obvladovanja raka materničnega vratu trenutno predstavljajo nizka precepljenost proti onkogenim humanim papiloma virusom ter ženske, ki se ne odzovejo na vabila presejalnega programa. S podobnimi težavami se soočajo tudi najbolj razvite države. Glavne izzive pri zdravljenju in obvladovanju raka materničnega vratu v manj razvitih državah pa predstavljajo vzpostavitev učinkovitih presejalnih programov, nizka odzivnost žensk ter pomanjkanje statističnih podatkov.
Ključne besede: Rak materničnega vratu, presejalni program, zgodnje odkrivanje, cepljenje proti HPV, register raka.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2018; Ogledov: 1734; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,03 MB) |
6. BIOINFORMATSKA ANALIZA MOLEKULARNO BIOLOŠKIH POTI RAKA MATERNIČNEGA VRATUMaja Ferlež, 2016, diplomsko delo Opis: Rak je kompleksna genetska bolezen. Na nastanek in razvoj raka vplivajo tako okoljski dejavniki kot tudi sama genetika. Med vrste raka spada tudi rak materničnega vratu. V diplomski nalogi smo se opredelili na RMV in njegove podoblike ( SCC, AC, ASC, MM). RMV je eden od najpogostejših vzrokov smrti zaradi raka pri ženskah. Pojavlja se v različnih oblikah in je zelo heterogena bolezen. Glavni namen diplomske naloge je bil s podatkovnimi zbirkami genske ontologije in ustreznimi bioinformatskimi orodji ( DAVID 6.7, BioMart) identificirati oziroma raziskati genetiko posamezne podoblike RMV in na podlagi dobljenih zadetkov predpostaviti molekularno biološko pot nastanka različnih oblik RMV. Nadaljnji namen naloge je bil z bioinformatskimi orodji poiskati skupne gene in biološke mehanizme, ki vodijo do nastanka različnih oblik RMV. S pomočjo GWA študij smo dobili 6 skupnih genov in 4 biološke poti. Zaradi pomanjkanj raziskav RMV pa smo se opredelili tudi na gene, ki sodelujejo pri somatskih mutacijah. S pomočjo podatkovnih zbirk in orodij genske ontologije smo dobili 6 skupnih genov in 16 bioloških poti. Ti rezultati naj bi nam dali boljši vpogled v sam nastanek in razvoj te bolezni ter napredek pri iskanju novih možnosti za zdravljenje te bolezni.
Ključne besede: Rak materničnega vratu ( RMV), ploščatocelični karcinom ( SCC), adenokarcinom ( AC), ploščatocelični adenokarcinom ( ASC), maligni melanom ( MM), Gene Ontology (GO), DAVID 6.7, biološka pot, asociacijska študija ( GWA)
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 2050; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,44 MB) |
7. Osveščenost staršev o cepljenju proti okužbam s HPVTina Topolovec, 2014, diplomsko delo Opis: Okužbe s humanim papiloma virusom so najpogostejše spolno prenesene okužbe, ki so tesno povezane z nastankom raka na materničnem vratu. Veliko tveganje za okužbo s HPV predstavljajo zgodnji in nezaščiteni spolni odnosi ter pogosta menjava spolnih partnerjev. V Sloveniji je na voljo brezplačno cepljenje deklic, ki se izvaja v šestem razredu osnovne šole. Cepivo deluje proti najpogostejšima genotipoma, ki povzročata okužbo s HPV in posledično RMV. Velik problem nastaja pri nezadostni osveščenosti staršev o cepljenju, saj so starši preslabo obveščeni o koristih cepljenja, zaradi česar se ne odločijo za cepljenje svoje deklice.
Na aktualno temo je bila narejena raziskava, s katero smo želeli ugotoviti, ali so starši deklic dovolj osveščeni o cepljenju proti okužbam s HPV in njegovih prednostih ter ali bi želeli izvedeti še več informacij. Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela, s strukturiranim anketnim vprašalnikom zaprtega tipa, ki je bil anonimen. V raziskavo je bilo zajetih 30 staršev deklic, katerim je cepljenje namenjeno. Raziskava je potekala v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, enota Nova vas, v dispanzerju za šolske otroke.
Po rezultatih raziskave smo ugotovili, da je potrebno vložiti še veliko truda v zdravstveno vzgojo ter v proces ozaveščanja staršev o pomenu cepljenja, saj se več kot polovica staršev ne bi odločila za cepljenje svojega otroka. Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da je večina staršev dobro informirana o raku na materničnem vratu ter njegovih stranskih učinkih in stranskih učinkih cepljenja proti HPV.
Cepljenje proti okužbam s HPV je v Sloveniji novost, zato je potrebno starše čim bolje informirati, saj se bodo le tako odločili za cepljenje svoje deklice.
Ključne besede: okužba s HPV, rak materničnega vratu, cepljenje, osveščenost staršev, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 08.10.2014; Ogledov: 1976; Prenosov: 223
Celotno besedilo (952,95 KB) |
8. Seznanjenost žensk o raku materničnega vratuBarbara Rep, 2013, diplomsko delo Opis: Rak materničnega vratu je bolezen, pri kateri se normalne celice spremenijo v rakave. Spremembe v celicah potekajo postopoma, od blagih do hudih, do rakavih, kar traja od 10 do 15 let. Zato je zelo pomembno zavedanje, da je potrebno obiskati ginekologa, še preden se pojavijo težave in se pokažejo prvi znaki. Kljub temu je zavedanje, kako pomembno se je udeleževati preventivnih ginekoloških pregledov, še vedno slabo. Pri vsem tem ima pomembno vlogo medicinska sestra v dispanzerju za žene, da ozavešča pacientke o raku materničnega vratu in kako pomembno je, da se predrakave spremembe dovolj hitro odkrijejo in pričnejo zdraviti.
Za raziskovanje smo uporabili deskriptivno metodo dela, kot predmet raziskovanja nam je služil anonimni anketni vprašalnik. V raziskavo smo zajeli 100 naključno izbranih žensk, ki obiskujejo ginekološko ambulanto zdravstvenega doma Ormož, dobljene podatke pa smo obdelali in prikazali s pomočjo računalniških programov.
Iz dobljenih rezultatov raziskave smo ugotovili, da večina žensk dobro pozna RMV, preventivne ukrepe, dejavnike tveganja, znake RMV in državni program ZORA.
Seznanjenost žensk o raku materničnega vratu je dokaj dobra, vendar bi njihovo znanje bilo še vedno dobro dopolniti. Obstaja namreč še nekaj takih žensk, ki o vseh informacijah niso povsem prepričane. Te informacije pa so zelo pomembne, saj ženske tako lahko pravočasno odkrijejo predrakave spremembe na materničnem vratu in pričnejo z zdravljenjem zgodaj, kar je najpomembnejše.
Ključne besede: Rak materničnega vratu, dejavniki tveganja, cepljenje proti HPV, program ZORA, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2013; Ogledov: 2415; Prenosov: 314
Celotno besedilo (1,06 MB) |
9. Osveščenost žensk o brisu materničnega vratu - test PAPLea Kovačec, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja osveščenost žensk o brisu materničnega vratu – test PAP, državni program ZORA, osnovne in dodatne preiskave za ugotavljanje raka na materničnem vratu in zdravstveno vzgojo diplomirane medicinske sestre. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov.
V teoretičnem delu je predstavljen bris PAP, ki zajema definicijo, dejavnike tveganja za nastanek raka na materničnem vratu, metode za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu, klasifikacijo citoloških preiskav materničnega vratu ter postopke pri nenormalnem izvidu testa PAP. Predstavljena sta tudi državni program ZORA in zdravstvena vzgoja žensk v Zdravstvenem domu Murska Sobota.
V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo želeli ugotoviti osveščenost žensk o pomenu testa PAP.
Raziskava je bila opravljena v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Anketiranje je bilo izvedeno v mesecu decembru 2011. Rezultati raziskave so pokazali, da večina žensk hodi na redne ginekološke preglede in da so vse anketiranke seznanjene s terminom test PAP.
Ključne besede: bris PAP, državni program ZORA, zdravstvena vzgoja, HPV, rak materničnega vratu.
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 3372; Prenosov: 339
Celotno besedilo (1,12 MB) |
10. Osveščenost dijakinj o raku na materničnem vratuAnja Bezjak, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je osredotočeno na rak materničnega vratu (RMV). Na začetku je predstavljena definicija bolezni, sledijo osnovni epidemiološki podatki in etiologija nastanka bolezni. V nadaljevanju so opisani znaki in simptomi RMV, načela razvrstitve in osnovne diagnostične metode (PAP test, triažni test HPV). Predstavljeni so tudi različni načini zdravljenja RMV, cepljenje proti HPV ter različni dejavniki tveganja za nastanek RMV (npr. okužba s HPV, spolni odnosi v zgodnjih mladostnih letih, večje število porodov ipd.). Na koncu je opisan tudi program ZORA in zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri preventivni dejavnosti.
Ključne besede: rak materničnega vratu, dejavniki tveganja, zdravljenje, cepljenje proti HPV, program ZORA.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2012; Ogledov: 2608; Prenosov: 393
Celotno besedilo (968,72 KB) |
