1. Učinkovitost zdravljenja sindroma policističnih jajčnikov z metforminomKatja Jerenec, Maša Samojlenko, Ksenija Geršak, Polonca Ferk, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Metformin is an oral antidiabetic drug with potentially beneficial effects in patients with polycystic ovary syndrome (PCOS). Different pharmacological responses to metformin have been reported in PCOS patients, which may be attribut able to various clinical, biochemical, genetic and other factors. Here, we have outlined a short review of the results from current clinical studies on metformin efficacy in PCOS patients. Additionally, preliminary results from a retrospective pharmacogenetic study by our group on a sample of Slovene PCOS patients are presented. Pharmacogenetics is an emerging science that should provide options for individualized medicine, the future of healthcare.
Ključne besede: sindrom policističnih jajčnikov, metformin, farmakogenetika, osebna medicina
Objavljeno v DKUM: 12.04.2024; Ogledov: 159; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (400,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
2. New international federation of gynecology and obstetrics (FIGO) staging classification for cancer of the ovary, fallopian tube, and peritoneumDarja Arko, Verena Gajser, Iztok Takač, 2015, pregledni znanstveni članek Ključne besede: klasifikacija, rak jajčnikov, jajcevodov, peritonej
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 151; Prenosov: 10
Celotno besedilo (176,14 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
3. Translacijski nadzor biologije raka jajčnikovMonika Sobočan, 2023, doktorska disertacija Opis: Rak jajčnikov (OC) se uvršča na peto mesto med vzroki za smrt žensk po vsem svetu. Razumevanje zapletenosti različnih histoloških podtipov je ključno za usmerjeno personalizirano zdravljenje bolezni. Epitelijski rak jajčnikov (EOC) je agresiven in ima omejeno preživetje brez ponovitve (RFS) po primarnem zdravljenju. Raziskovanje novih tarč za razumevanje karcinogeneze EOC v procesu translacije lahko omogoči prepoznavo novih, neodvisnih prognostičnih označevalcev in terapevtske cilje.
Metode: Po in silico analizi evkariotskih faktorjev iniciacije in elongacije (eIF in eEF) so bili vzorci tkiva jajčnika (neoplastični, ne-neoplastični) pripravljeni s pomočjo tehnike tkivnih mikromrež (TMA). Nato so vzorci bili obarvani z imunohistokemičnemi barvami za translacijske označevalce. Intenzivnost/obseg barvanja je bil analiziran glede na parametre RFS in celokupnega preživetja po zdravljenju.
Rezultati: Opazili smo statistično pomembno razliko v izraženosti translacijskih označevalcev med ne-neoplastičnimi in tumorskimi vzorci (mejni tumorji, EOC). Zlasti je eIF5A pomembno koreliral z RFS; eIF2G in eEF1A1 sta korelirala s celotnim preživetjem (OS) pri EOC. eIF5A je kazal povezave z eIF5B in eIF6, kar nakazuje njegovo osrednjo vlogo pri disfunkciji translacijskega mehanizma pri EOC.
Zaključek: Raziskava poudarja različen translacijski profil EOC v primerjavi z benignim tkivom jajčnikov. eIF5A se kaže kot ključen pri nenormalnem translacijskem mehanizmu EOC, kar bi lahko služilo kot prognostični označevalec in terapevtski cilj.
Ključne besede: rak jajčnikov, evkariotski iniciacijski faktorji, evkariontski elongacijski faktorji
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 433; Prenosov: 65
Celotno besedilo (910,32 KB) |
4. Določanje mutacij v genih brca1/2 iz citološkega materiala pri raku jajčnikov, jajcevodov in primarnem peritonealnem seroznem karcinomuAndreja Gornjec, 2020, doktorska disertacija Opis: Izhodišče
Serozni rak jajčnikov je slabo ozdravljiva bolezen. Zdravljenje ponovitve bolezni je odvisno od prisotnosti BRCA1/2 mutacije, kajti samo bolnice z znano BRCA mutacijo so upravičene do zdravljenja s poli(ADP-riboza) polimeraze inhibitorji (PARPi). Namen raziskave je bil primerjava skladnosti rezultatov analize BRCA mutacij iz citoloških vzorcev (CV) v primerjavi z rezultati določanja BRCA mutacij iz histoloških s formalinom fiksiranih v parrafinu vključenih (FFPE) vzorcev.
Preiskovanke in metode dela
Analiza BRCA mutacij je bila narejena pri 44 bolnicah s primarnim ali ponovnim seroznim rakom visokega gradusa iz treh vzorcev: krvi, citološkega vzorca (ascites, plevralni izliv in povečana bezgavka) in iz tumorskega tkiva. Narejena je bila primerjava rezultatov vseh treh vzorcev.
Rezultati
Med 44 bolnicami smo dokazali 15 zarodnih in 2 somatski mutaciji. Dokazana je bila 100 skladnost rezultatov pridobljenih iz citoloških vzorcev v primerjavi z rezultati dobljenimi iz histoloških vzorcev.
Zaključek
Dokazali smo 100% skladnost dobljenih rezultatov določanja BRCA mutacij iz citoloških vzorcev v primerjavi z rezultati dobljenimi iz histoloških vzorcev. Pri bolnicah z rakom jajčnikov bi lahko testiranje BRCA mutacij iz CV nadomestilo testiranje BRCA mutacij iz FFPE tkiva.
Ključne besede: visoko maligni serozni rak jajčnikov, BRCA1/2 mutacija, testiranje BRCA mutacij, citološki vzorec
Objavljeno v DKUM: 16.07.2020; Ogledov: 1282; Prenosov: 87
Celotno besedilo (2,11 MB) |
5. Odkrivanje bioloških označevalcev s pomočjo orodij metabolomike, z namenom zgodnjega odkrivanja oblik raka pri ženskahNejc Kozar, 2018, doktorsko delo/naloga Opis: Izhodišče
Rak je ena izmed najtežjih boleznih z visoko smrtnostjo v svetovnem merilu. Kljub številnim znanstvenim odkritjem v zadnjih desetletjih, še vedno obstaja veliko neznank, kar otežuje uspešno zdravljenje. Ključnega pomena ostaja zgodnje odkrivanje bolezni, kar največ prispeva k ugodni prognozi. Namen raziskave je bil s pomočjo orodij metabolomike odkriti potencialne tumorske označevalce, ki bi bili uporabni pri zgodnjem odkrivanju raka jajčnikov, dojk ter endometrija.
Preiskovanke in metode dela
Delo je prospektivna raziskava, v katero je bilo vključenih 15 bolnic z rakom jajčnikov, 39 bolnic z rakom dojk, 15 bolnic z rakom endometrija, 21 zdravih žensk ter 21 bolnic z benignimi ginekološkimi obolenji, ki so bile zdravljene na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Vsem udeleženkam smo po opravljeni diagnostiki ter določenem stadiju bolezni odvzeli vzorce krvi za kvantitativno določitev 232 metabolitov s pomočjo HPLC-TQ/MS. Z multivariatno in univariatno analizo ter metodami strojnega učenja smo nato ob primerjavi bolnic z rakavimi obolenji in zdravih posameznic identificirali metabolite, ki najbolje ločujejo obe skupini. Izbranim označevalcem smo določili še uspešnost klasifikacije z določanjem površine pod krivuljo ter ustrezne občutljivosti in specifičnosti.
Rezultati
Pri raku jajčnikov smo identificirali 5 označevalcev iz skupine ceramidov in sfingomielinov (C16-ceramid, C22-ceramid, C24-ceramid, C18-sfingomielin, C18:1-sfingomielin), s pomočjo katerih smo uspeli ločiti skupino bolnic z rakom jajčnikov od zdravih žensk in tistih z benignimi ginekološkimi obolenji z občutljivostjo 83 %, specifičnostjo 80 % in AUC 0,920. Pri raku dojk so se za najpomembnejše izkazali 4 označevalci in sicer tetradecenoilkarnitin, tetradekanoilkarnitin, dodekanoilkarnitin in 9,12-linoleinska kislina, ki so dosegli 81 % občutljivost ob 81 % specifičnosti in AUC 0,839. Pri raku endometrija so bili 4 najpomembnejši označevalci C16-ceramid, C22-ceramid, hidroksiheksadecenoilkarnitin in 1-metiladenozin, ki so se izkazali z 93 % občutljivostjo ob 75 % specifičnosti in AUC 0,925.
Zaključek
V raziskavi smo odkrili 5 pomembnih metabolnih označevalcev, s katerimi je mogoče ločiti obolele ženske od zdravih in tistih z benignimi obolenji s podobno diagnostično natančnostjo, kot jo ponuja kombinacija trenutno uporabljanih tumorskih označevalcev CA 125 in HE4. Pri raku dojk in endometrija smo odkrili pri vsakem po 4 pomembne biološke označevalce, ki po diagnostični učinkovitosti bistveno presežejo vse do sedaj uporabljene tumorske označevalce, kar pomeni velik potencial za uporabo metabolomike v diagnostiki ginekoloških rakov v prihodnosti.
Ključne besede: metabolomika, rak, rak dojk, rak jajčnikov, rak endometrija, zgodnje odkrivanje, presejanje, ceramid, acilkarnitin, sfingomielin
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 1803; Prenosov: 105
Celotno besedilo (4,07 MB) |
6. NEGOVALNI PROBLEMI PACIENTK S SINDROMOM HIPERSTIMULACIJE JAJČNIKOVJasmina Vogrin Zagoršek, 2016, diplomsko delo Opis: Uvod: Sindrom hiperstimulacije jajčnikov je najpogostejši zaplet pri postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Kadar je sindrom prisoten v zmerni ali hudi obliki, je potrebna bolnišnična obravnava. Raziskave kažejo, da imajo pacientke s sindromom hiperstimulacije jajčnikov naslednje negovalne probleme: neučinkovitost dihanja, prevelik volumen tekočin, slabost, anksioznost in akutne bolečine. Namen raziskave je s študijo primera prikazati, kateri so najpogostejši negovalni problemi pri sindromu hiperstimulacije jajčnikov.
Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, izvedena je bila študija primera pacientke s sindromom hiperstimulacije jajčnikov. Podatki so bili zbrani s polstruktuiranim vprašalnikom ter z analizo negovalne in medicinske dokumentacije. V vzorec je bila vključena ena pacientka.
Rezultati: Ugotovili smo, da je imela pacientka s sindromom hiperstimulacije jajčnikov specifične težave: bolečine v trebuhu, neuravnovešeno bilanco tekočin, motnje spanja ter prisotno povečano tveganje za infekcijo.
Diskusija in sklep: V literaturi pri sindromu hiperstimulacije jajčnikov navajajo številne simptome, vendar pri obravnavani pacientki vsi niso bili izraženi. Delo medicinske sestre je, da ugotovi potrebe pacientke po zdravstveni negi, ugotavlja njene težave in simptome ter pravočasno odreagira in o vseh odstopanjih pravočasno poroča zdravniku. Pred odpustom iz bolnišnice medicinska sestra pacientki preda ustrezna navodila glede nege v domačem okolju in ji odgovarja na vprašanja v okviru svojih kompetenc.
Ključne besede: neplodnost, sindrom hiperstimulacije jajčnikov, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 2445; Prenosov: 388
Celotno besedilo (595,49 KB) |
7. Raznolikost v farmakološkem odzivu na zdravljenje z metforminomVanja Ornik, Polonca Ferk, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Metformin je peroralni antidiabetik in je po slovenskih smernicah zdravilo prve izbire za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 (SB2). Svoje mesto si utira tudi pri zdravljenju sindroma policističnih jajčnikov (PCOS), čeprav PCOS (še) ni uradno med indikacijami za zdravljenje z metforminom. Študije kažejo, da metformin izboljša klinično in biokemično sliko PCOS ter zveča stopnjo ovulacije in s tem verjetnost za zanositev pri ženskah s tem sindromom. Farmakološki učinki metformina se ob enakem režimu odmerjanja med bolniki razlikujejo, kar poskušamo med drugim razložiti tudi z vplivom polimorfnih različic v genih, povezanih s farmakodinamiko in farmakokinetiko metformina.
Zaključki: Rezultati raziskav kažejo, da polimorfne različice v genih, povezanih s farmakodinamiko in farmakokinetiko metformina, lahko prispevajo k raznolikosti v odzivu na zdravljenje z metforminom tako pri bolnikih s SB2 kot pri bolnicah s PCOS.
Ključne besede: farmakogenetika, sladkorna bolezen tipa 2, sindrom policističnih jajčnikov, genetski polimorfizmi, farmakoterapija
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 2182; Prenosov: 144
Celotno besedilo (175,58 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Sindrom policističnih jajčnikov v reproduktivnem obdobjuSabina Korošec, 2013, diplomsko delo Opis: Izhodišča. Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), se pri ženski populaciji pojavlja v vedno večjem obsegu, ter s svojimi simptomi povzroča težave tako na psihičnem, kot fizičnem področju. Prizadane lahko ženske vseh starosti, vedno pogosteje se pojavlja že pri mladostnicah. Zaradi same specifike simptomov, mnogokrat ženske obiskujejo druge specialiste, ter poskušajo odkriti vzrok zanje, vendar nazadnje šele obisk ginekologa razjasni izvor težav.
Namen. Podrobneje predstaviti sindrom policističnih jajčnikov in na osnovi analize literature ugotoviti negovalne probleme, ki se lahko pojavijo pri teh pacientkah, ter predstaviti preventivno vlogo medicinske sestre.
Metodologija raziskovanja. Diplomsko delo je izdelano na osnovi deskriptivne (opisne) metode dela, in kvalitativne metodologije, kjer smo pridobljene podatke analizirali, kodirali, sintetizirali, ter jih predstavili v strukturirani obliki.
Diskusija. Z zdravstveno vzgojo pacientke, ki ima PCOS, se začne že pri mladostnici ob obisku pri ginekologu. Potrebno ji je nuditi vsa spoznanja o bolezni, ji pomagati pri premagovanju težav, ter jo pripraviti na aktivno sodelovanje pri zdravljenju. S tem ji pripomoremo, da bo lahko na tem področju že veliko naredila sama s primernim načinom življenja. Učinkovitost njenega sodelovanja je odvisna od ciljev, ki jih želi z zdravljenjem doseči, razširjenosti simptomatike, ter odpravi vidnih znakov bolezni, ki jo morda motijo z estetskega vidika in poučenosti o raznih preiskavah ter morebitnih posegih, ki bi jih potrebovala.
Sklep. Medicinska sestra se mora zavedati, da lahko z zdravstveno vzgojnim delovanjem veliko pripomore k poučenosti, ter kvalitetnemu življenju pacientke. Obenem je lahko v veliko oporo njej, ter njenemu partnerju v primeru težav, še posebej z neplodnostjo. Pacientka se mora zavedati, da kljub bolezni lahko ostane njeno življenje zelo kakovostno, če bo pri zdravljenju aktivno sodelovala.
Ključne besede: sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), neplodnost, motnje menstrualnega ciklusa, zdravljenje PCOS, oploditev z biomedicinsko pomočjo, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2013; Ogledov: 3557; Prenosov: 553
Celotno besedilo (561,37 KB) |
9. Pooperativna zdravstvena nega pacientke z rakom jajčnikovLaura Krajnc, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava rak jajčnikov, ki je deveti najpogostejši rak med raki pri ženskah. Incidenca se giblje med 9 in 17/100.000 in s starostjo narašča. Rak jajčnikov se večinoma odkrije v poznem stadiju bolezni, saj ne kaže zgodnjih simptomov.
Diplomsko delo se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisan rak jajčnikov, njegovi simptomi, razvrstitev, stadiji, diagnostične metode ugotavljanja, zdravljenje in predoperativno ter pooperativno obdobje.
V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena študija primera pacientke z rakom jajčnikov v pooperativnem obdobju. Pacientko smo obravnavali po procesni metodi dela po modelu Marjory Gordon. Informacije o pacientkinem zdravstvenem stanju smo pridobili s pomočjo vprašalnika, opazovanja in ocenjevanja pacientkinega zdravstvenega stanja, pogovora s pacientko, pogovora z zdravstvenim in negovalnim timom ter s pomočjo medicinske in negovalne dokumentacije. Na osnovi ugotovljenih potreb po zdravstveni negi smo izpostavili negovalne diagnoze, nato naredili načrt zdravstvene nege, opisali izvedbo zdravstvene nege in na koncu zdravstveno nego tudi ovrednotili.
Ugotovili smo, da so najpogostejši negovalni problemi, ki se pojavljajo po ginekološki operaciji jajčnikov: nevarnost krvavitve, nepopolna izmenjava plinov, bolečina, vaginalna sekrecija, nevarnost infekcije, prehrambene omejitve, zmanjšana zmožnost za fizično aktivnost, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno, obstipacija, motnje spanja in strah.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: rak jajčnikov, zdravstvena nega, medicinska sestra, pooperativno obdobje.
Objavljeno v DKUM: 10.05.2010; Ogledov: 4950; Prenosov: 801
Celotno besedilo (943,43 KB) |
10. Preoperativna zdravstvena nega bolnice z rakom jajčnikovAnastazija Šelih, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu govorimo o zdravstveni negi bolnice z rakom jajčnikom s poudarkom na preoperativni zdravstveni negi in pripravi bolnice na operativni poseg. Opisana je zgradba, delovanje in patologija jajčnikov, vse vrste zdravljenja raka jajčnikov, ki se uporabljajo pri nas in v svetu. Prav tako smo opredelili nekaj najpogostejših negovalnih diagnoz pri bolnicah z malignim obolenjem jajčnikov v preoperativnem obdobju in opisali težave, ki jih rak jajčnikov povzroča.
V drugem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava, ki smo jo opravili med zaposlenimi v zdravstveni negi na preoperativnih oddelkih v dveh delovnih organizacijah in sicer na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in v splošni bolnišnici Celje.
Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kot raziskovalni instrument pa vprašalnike polzaprtega tipa. Pri raziskavi je bila zagotovljena anonimnost in etičnost. V anketi je sodelovalo 54 anketirancev. Vprašalnik je vseboval 22 vprašanj, zanimalo pa nas je predvsem ali se medicinske sestre preveč posvečajo administrativni pripravi, ali imajo medicinske sestre dovolj časa za kakovostno psihično, fizično in administrativno pripravo na operativni poseg in ali imajo medicinske sestre dovolj znanja in izkušenj za izvajanje kakovostne celovite priprave na operativni poseg.
Rezultati so pokazali, da medicinske sestre porabijo veliko časa za (od 30 min do 1 ure) celovito preoperativno zdravstveno nego bolnikov, da imajo zaposleni v zdravstveni negi dovolj znanja za kakovostno psihično, fizično in administrativno pripravo na operativni poseg, so bili mnenja vsi anketirani (100% pritrdilnih odgovorov). Prav tako pa so anketirani izrazili željo pa dodatnih izobraževanjih.
Ključne besede: rak jajčnikov, predoperativna zdravstvena nega, medicinska sestra, negovalna diagnoza, bolnica.
Objavljeno v DKUM: 24.12.2009; Ogledov: 4024; Prenosov: 583
Celotno besedilo (641,62 KB) |
