1. Preoperativna zdravstvena nega bolnice z rakom jajčnikovAnastazija Šelih, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu govorimo o zdravstveni negi bolnice z rakom jajčnikom s poudarkom na preoperativni zdravstveni negi in pripravi bolnice na operativni poseg. Opisana je zgradba, delovanje in patologija jajčnikov, vse vrste zdravljenja raka jajčnikov, ki se uporabljajo pri nas in v svetu. Prav tako smo opredelili nekaj najpogostejših negovalnih diagnoz pri bolnicah z malignim obolenjem jajčnikov v preoperativnem obdobju in opisali težave, ki jih rak jajčnikov povzroča.
V drugem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava, ki smo jo opravili med zaposlenimi v zdravstveni negi na preoperativnih oddelkih v dveh delovnih organizacijah in sicer na Onkološkem inštitutu v Ljubljani in v splošni bolnišnici Celje.
Uporabili smo deskriptivno metodo dela, kot raziskovalni instrument pa vprašalnike polzaprtega tipa. Pri raziskavi je bila zagotovljena anonimnost in etičnost. V anketi je sodelovalo 54 anketirancev. Vprašalnik je vseboval 22 vprašanj, zanimalo pa nas je predvsem ali se medicinske sestre preveč posvečajo administrativni pripravi, ali imajo medicinske sestre dovolj časa za kakovostno psihično, fizično in administrativno pripravo na operativni poseg in ali imajo medicinske sestre dovolj znanja in izkušenj za izvajanje kakovostne celovite priprave na operativni poseg.
Rezultati so pokazali, da medicinske sestre porabijo veliko časa za (od 30 min do 1 ure) celovito preoperativno zdravstveno nego bolnikov, da imajo zaposleni v zdravstveni negi dovolj znanja za kakovostno psihično, fizično in administrativno pripravo na operativni poseg, so bili mnenja vsi anketirani (100% pritrdilnih odgovorov). Prav tako pa so anketirani izrazili željo pa dodatnih izobraževanjih.
Ključne besede: rak jajčnikov, predoperativna zdravstvena nega, medicinska sestra, negovalna diagnoza, bolnica.
Objavljeno: 24.12.2009; Ogledov: 2827; Prenosov: 476
 Celotno besedilo (641,62 KB) |
2. Pooperativna zdravstvena nega pacientke z rakom jajčnikovLaura Krajnc, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava rak jajčnikov, ki je deveti najpogostejši rak med raki pri ženskah. Incidenca se giblje med 9 in 17/100.000 in s starostjo narašča. Rak jajčnikov se večinoma odkrije v poznem stadiju bolezni, saj ne kaže zgodnjih simptomov.
Diplomsko delo se deli na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisan rak jajčnikov, njegovi simptomi, razvrstitev, stadiji, diagnostične metode ugotavljanja, zdravljenje in predoperativno ter pooperativno obdobje.
V empiričnem delu diplomske naloge je predstavljena študija primera pacientke z rakom jajčnikov v pooperativnem obdobju. Pacientko smo obravnavali po procesni metodi dela po modelu Marjory Gordon. Informacije o pacientkinem zdravstvenem stanju smo pridobili s pomočjo vprašalnika, opazovanja in ocenjevanja pacientkinega zdravstvenega stanja, pogovora s pacientko, pogovora z zdravstvenim in negovalnim timom ter s pomočjo medicinske in negovalne dokumentacije. Na osnovi ugotovljenih potreb po zdravstveni negi smo izpostavili negovalne diagnoze, nato naredili načrt zdravstvene nege, opisali izvedbo zdravstvene nege in na koncu zdravstveno nego tudi ovrednotili.
Ugotovili smo, da so najpogostejši negovalni problemi, ki se pojavljajo po ginekološki operaciji jajčnikov: nevarnost krvavitve, nepopolna izmenjava plinov, bolečina, vaginalna sekrecija, nevarnost infekcije, prehrambene omejitve, zmanjšana zmožnost za fizično aktivnost, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno, obstipacija, motnje spanja in strah.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: rak jajčnikov, zdravstvena nega, medicinska sestra, pooperativno obdobje.
Objavljeno: 10.05.2010; Ogledov: 3491; Prenosov: 708
Celotno besedilo (943,43 KB) |
3. Sindrom policističnih jajčnikov v reproduktivnem obdobjuSabina Korošec, 2013, diplomsko delo Opis: Izhodišča. Sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), se pri ženski populaciji pojavlja v vedno večjem obsegu, ter s svojimi simptomi povzroča težave tako na psihičnem, kot fizičnem področju. Prizadane lahko ženske vseh starosti, vedno pogosteje se pojavlja že pri mladostnicah. Zaradi same specifike simptomov, mnogokrat ženske obiskujejo druge specialiste, ter poskušajo odkriti vzrok zanje, vendar nazadnje šele obisk ginekologa razjasni izvor težav.
Namen. Podrobneje predstaviti sindrom policističnih jajčnikov in na osnovi analize literature ugotoviti negovalne probleme, ki se lahko pojavijo pri teh pacientkah, ter predstaviti preventivno vlogo medicinske sestre.
Metodologija raziskovanja. Diplomsko delo je izdelano na osnovi deskriptivne (opisne) metode dela, in kvalitativne metodologije, kjer smo pridobljene podatke analizirali, kodirali, sintetizirali, ter jih predstavili v strukturirani obliki.
Diskusija. Z zdravstveno vzgojo pacientke, ki ima PCOS, se začne že pri mladostnici ob obisku pri ginekologu. Potrebno ji je nuditi vsa spoznanja o bolezni, ji pomagati pri premagovanju težav, ter jo pripraviti na aktivno sodelovanje pri zdravljenju. S tem ji pripomoremo, da bo lahko na tem področju že veliko naredila sama s primernim načinom življenja. Učinkovitost njenega sodelovanja je odvisna od ciljev, ki jih želi z zdravljenjem doseči, razširjenosti simptomatike, ter odpravi vidnih znakov bolezni, ki jo morda motijo z estetskega vidika in poučenosti o raznih preiskavah ter morebitnih posegih, ki bi jih potrebovala.
Sklep. Medicinska sestra se mora zavedati, da lahko z zdravstveno vzgojnim delovanjem veliko pripomore k poučenosti, ter kvalitetnemu življenju pacientke. Obenem je lahko v veliko oporo njej, ter njenemu partnerju v primeru težav, še posebej z neplodnostjo. Pacientka se mora zavedati, da kljub bolezni lahko ostane njeno življenje zelo kakovostno, če bo pri zdravljenju aktivno sodelovala.
Ključne besede: sindrom policističnih jajčnikov (PCOS), neplodnost, motnje menstrualnega ciklusa, zdravljenje PCOS, oploditev z biomedicinsko pomočjo, zdravstvena nega.
Objavljeno: 12.12.2013; Ogledov: 1153; Prenosov: 357
Celotno besedilo (561,37 KB) |
4. Raznolikost v farmakološkem odzivu na zdravljenje z metforminomPolonca Ferk, Vanja Ornik, 2013, pregledni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Metformin je peroralni antidiabetik in je po slovenskih smernicah zdravilo prve izbire za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 (SB2). Svoje mesto si utira tudi pri zdravljenju sindroma policističnih jajčnikov (PCOS), čeprav PCOS (še) ni uradno med indikacijami za zdravljenje z metforminom. Študije kažejo, da metformin izboljša klinično in biokemično sliko PCOS ter zveča stopnjo ovulacije in s tem verjetnost za zanositev pri ženskah s tem sindromom. Farmakološki učinki metformina se ob enakem režimu odmerjanja med bolniki razlikujejo, kar poskušamo med drugim razložiti tudi z vplivom polimorfnih različic v genih, povezanih s farmakodinamiko in farmakokinetiko metformina.
Zaključki: Rezultati raziskav kažejo, da polimorfne različice v genih, povezanih s farmakodinamiko in farmakokinetiko metformina, lahko prispevajo k raznolikosti v odzivu na zdravljenje z metforminom tako pri bolnikih s SB2 kot pri bolnicah s PCOS.
Ključne besede: farmakogenetika, sladkorna bolezen tipa 2, sindrom policističnih jajčnikov, genetski polimorfizmi, farmakoterapija
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 528; Prenosov: 28
Celotno besedilo (175,58 KB) |
5. NEGOVALNI PROBLEMI PACIENTK S SINDROMOM HIPERSTIMULACIJE JAJČNIKOVJasmina Vogrin, 2016, diplomsko delo Opis: Uvod: Sindrom hiperstimulacije jajčnikov je najpogostejši zaplet pri postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Kadar je sindrom prisoten v zmerni ali hudi obliki, je potrebna bolnišnična obravnava. Raziskave kažejo, da imajo pacientke s sindromom hiperstimulacije jajčnikov naslednje negovalne probleme: neučinkovitost dihanja, prevelik volumen tekočin, slabost, anksioznost in akutne bolečine. Namen raziskave je s študijo primera prikazati, kateri so najpogostejši negovalni problemi pri sindromu hiperstimulacije jajčnikov.
Metode: V diplomskem delu je bila uporabljena opisna oziroma deskriptivna metoda dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, izvedena je bila študija primera pacientke s sindromom hiperstimulacije jajčnikov. Podatki so bili zbrani s polstruktuiranim vprašalnikom ter z analizo negovalne in medicinske dokumentacije. V vzorec je bila vključena ena pacientka.
Rezultati: Ugotovili smo, da je imela pacientka s sindromom hiperstimulacije jajčnikov specifične težave: bolečine v trebuhu, neuravnovešeno bilanco tekočin, motnje spanja ter prisotno povečano tveganje za infekcijo.
Diskusija in sklep: V literaturi pri sindromu hiperstimulacije jajčnikov navajajo številne simptome, vendar pri obravnavani pacientki vsi niso bili izraženi. Delo medicinske sestre je, da ugotovi potrebe pacientke po zdravstveni negi, ugotavlja njene težave in simptome ter pravočasno odreagira in o vseh odstopanjih pravočasno poroča zdravniku. Pred odpustom iz bolnišnice medicinska sestra pacientki preda ustrezna navodila glede nege v domačem okolju in ji odgovarja na vprašanja v okviru svojih kompetenc.
Ključne besede: neplodnost, sindrom hiperstimulacije jajčnikov, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 392; Prenosov: 80
Celotno besedilo (595,49 KB) |
6. Odkrivanje bioloških označevalcev s pomočjo orodij metabolomike, z namenom zgodnjega odkrivanja oblik raka pri ženskahNejc Kozar, 2018, doktorsko delo/naloga Opis: Izhodišče
Rak je ena izmed najtežjih boleznih z visoko smrtnostjo v svetovnem merilu. Kljub številnim znanstvenim odkritjem v zadnjih desetletjih, še vedno obstaja veliko neznank, kar otežuje uspešno zdravljenje. Ključnega pomena ostaja zgodnje odkrivanje bolezni, kar največ prispeva k ugodni prognozi. Namen raziskave je bil s pomočjo orodij metabolomike odkriti potencialne tumorske označevalce, ki bi bili uporabni pri zgodnjem odkrivanju raka jajčnikov, dojk ter endometrija.
Preiskovanke in metode dela
Delo je prospektivna raziskava, v katero je bilo vključenih 15 bolnic z rakom jajčnikov, 39 bolnic z rakom dojk, 15 bolnic z rakom endometrija, 21 zdravih žensk ter 21 bolnic z benignimi ginekološkimi obolenji, ki so bile zdravljene na Kliniki za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Vsem udeleženkam smo po opravljeni diagnostiki ter določenem stadiju bolezni odvzeli vzorce krvi za kvantitativno določitev 232 metabolitov s pomočjo HPLC-TQ/MS. Z multivariatno in univariatno analizo ter metodami strojnega učenja smo nato ob primerjavi bolnic z rakavimi obolenji in zdravih posameznic identificirali metabolite, ki najbolje ločujejo obe skupini. Izbranim označevalcem smo določili še uspešnost klasifikacije z določanjem površine pod krivuljo ter ustrezne občutljivosti in specifičnosti.
Rezultati
Pri raku jajčnikov smo identificirali 5 označevalcev iz skupine ceramidov in sfingomielinov (C16-ceramid, C22-ceramid, C24-ceramid, C18-sfingomielin, C18:1-sfingomielin), s pomočjo katerih smo uspeli ločiti skupino bolnic z rakom jajčnikov od zdravih žensk in tistih z benignimi ginekološkimi obolenji z občutljivostjo 83 %, specifičnostjo 80 % in AUC 0,920. Pri raku dojk so se za najpomembnejše izkazali 4 označevalci in sicer tetradecenoilkarnitin, tetradekanoilkarnitin, dodekanoilkarnitin in 9,12-linoleinska kislina, ki so dosegli 81 % občutljivost ob 81 % specifičnosti in AUC 0,839. Pri raku endometrija so bili 4 najpomembnejši označevalci C16-ceramid, C22-ceramid, hidroksiheksadecenoilkarnitin in 1-metiladenozin, ki so se izkazali z 93 % občutljivostjo ob 75 % specifičnosti in AUC 0,925.
Zaključek
V raziskavi smo odkrili 5 pomembnih metabolnih označevalcev, s katerimi je mogoče ločiti obolele ženske od zdravih in tistih z benignimi obolenji s podobno diagnostično natančnostjo, kot jo ponuja kombinacija trenutno uporabljanih tumorskih označevalcev CA 125 in HE4. Pri raku dojk in endometrija smo odkrili pri vsakem po 4 pomembne biološke označevalce, ki po diagnostični učinkovitosti bistveno presežejo vse do sedaj uporabljene tumorske označevalce, kar pomeni velik potencial za uporabo metabolomike v diagnostiki ginekoloških rakov v prihodnosti.
Ključne besede: metabolomika, rak, rak dojk, rak jajčnikov, rak endometrija, zgodnje odkrivanje, presejanje, ceramid, acilkarnitin, sfingomielin
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 86; Prenosov: 6
Celotno besedilo (4,07 MB) |
