| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Doživljanje samopodobe pri ženskah po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije
Klavdija Medlobi, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in lahko doprinese resne psihološke posledice. Kirurški poseg na dojki povzroči spremembo telesnega videza bolnic, kar močno vpliva na doživljanje samopodobe. Rekonstrukcija dojke po mastektomiji lahko pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnic. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako ženske doživljajo samopodobo po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije in kako se soočajo s posledicami rekonstrukcije. Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izveden je bil intervju z bolnico, ki je imela totalno mastektomijo obeh dojk in se je odločila za odloženo–takojšno rekonstrukcijo obeh dojk. Intervju je bil posnet, dobesedno zapisan in analiziran. Vsaka vrstica v intervjuju je bila kodirana. Kode so bile smiselno kategorizirane glede na posamezna področja. Uporabljena je bila metoda vsebinske analize. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima na doživljanje samopodobe po mastektomiji velik vpliv odnos s partnerjem, z družino in spodobnost soočanja z izzivi. Pomembno pa je tudi sprejetje zdravstvenega stanja. Obravnavana bolnica po opravljeni rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije pozitivno doživlja samopodobo in se uspešno sooča s posledicami zdravljenja. Zaradi rekonstrukcije dojk ima izboljšano kakovost življenja na psihosocialnem in telesnem področju. Ugotovljeni so bili štirje negovalni problemi, in sicer bolnica navaja občutke žalosti ob soočanju z boleznijo, negativne občutke zaradi brazgotin na dojkah, zmanjšano gibljivost v ramenih in zmanjšane zmožnosti pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Sklep: Rekonstrukcija dojk po mastektomiji uspešno dvigne samopodobo žensk in jim izboljša kakovost življenja na več področjih. Bolnice pridobijo višjo samozavest in izboljšano splošno počutje, kar vpliva na boljši izid zdravljenja in rehabilitacije.
Ključne besede: rak dojke, kirurško zdravljenje, rekonstrukcija dojke, samopodoba ženske
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 208; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (408,30 KB)

2.
Vloga polimorfizmov v genih matriksnih metaloproteinaz pri raku dojk
Petra Berlak, 2019, diplomsko delo

Opis: Rak dojke je kompleksna, delno dedna bolezen, ki je v razvitem svetu še vedno najpogostejši rak pri ženskah. Medtem ko se je zunanjim dejavnikom, ki vplivajo na nastanek raka dojke mogoče do neke mere izogniti, pa se genetskim dejavnikom žal ni. Ker je genov, katerih okvara je kriva za nastanek bolezni veliko, je potrebno tudi veliko število študij in raziskav, saj je še veliko informacij neodkritih. Ključnega pomena je, da se izboljša dosedanja baza podatkov, saj to vodi k boljšemu razumevanju poteka same bolezni in posledično k bolj učinkovitemu zdravljenju, prilagojenemu samemu bolniku. Veliko vlogo pri samem poteku raka dojke imajo tudi polimorfizmi posameznega nukleotida (SNP), ki so variacija zaporedja DNK, ki se pojavi, ko se en sam nukleotid v genomu razlikuje med osebki iste biološke vrste. Pri preiskovanju teh polimorfizmov je zelo uspešna metoda asociacijske študije. V diplomski nalogi smo se osredotočili na polimorfizme SNP v genih matriksnih metaloproteinaz, ki so se izkazale kot pomembne pri raku dojk. Naš cilj je bil najti in razumeti vpliv polimorfizmov na nastanek same bolezni in njihovo vlogo v celotnem procesu zdravljenja. V študijo je bilo vključenih 77 slovenskih bolnic z rakom dojke in 123 zdravih posameznikov kot kontrolna skupina. Iz krvnih limfocitov bolnic z rakom dojke ter iz kontrol smo izolirali DNK na katerih smo genotipizirali izbrane polimorfizme na genih MMP1 (rs1799750 ter rs498186), MMP2 (rs243865), MMP3 (rs650108), MMP7 (rs11568818) ter MMP9 (rs3918242 ter rs17577). Genotipizacijo izbranih polimorfizmov smo izvedli z metodama PCR-RFLP ter qPCR-HRM. Nadalje smo izvedli statistično analizo podatkov s programom SPSS, kjer smo iskali povezavo med polimorfizmi in boleznijo s primerjavo frekvence genotipov in alelov bolnic in zdravih kontrolnih posameznikov. Ugotovili smo, da sta pri slovenskih bolnicah z rakom dojk povezana polimorfizma na genih MMP1 in MMP9. V primeru SNP-ja rs1799750 na genu MMP1 smo iz rezultatov ugotovili, da je delecija alela C pri tem polimorfizmu povezana z boleznijo, v primeru SNP-ja rs17577 na genu MMP9 pa smo ugotovili, da je bolezenski alel A.
Ključne besede: rak dojke, SNP, genotipizacija, asociacijska študija
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 451; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

3.
Vpliv raka dojke na pojav psihosocialne motnje pri oboleli ženski
Lucija Slameršek, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča. Rak dojke je najpogostejša maligna bolezen žensk v razvitem svetu. Zdravi se s kombinacijo različnih metod, ki od obolele ženske zahtevajo velik fizični in psihični napor, na njej in njeni osebnosti pa pustijo velik pečat. Naš namen je predstaviti rak dojke, ter posledice, ki jih le-ta pušča na njenih socialnih stikih, psihološke težave, ki se pojavljajo kot posledica spremenjenega fizičnega izgleda, in kako se z njimi spopadati. Raziskovalne metode. Diplomsko delo vključuje deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo uporabljali kvalitativno metodologijo. Metoda izbora je intervju, ki smo ga izvedli v ambulanti s pacientko po zaključenem zdravljenju raka dojke. Rezultati. Naše ugotovitve so, da sama diagnoza raka dojke zelo prizadene pacientko. Ob diagnozi se najprej pojavi stanje šoka, nato tekom zdravljenja preide v brezup, psihično in fizično izčrpanost. Pomembno je, da ima pacientka ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupa, se nanj osloni. V našem primeru je to bil partner, pa tudi skupine za samopomoč, kjer so ženske z istimi težavami, ki skupaj premagujejo ovire. V našem primeru je pacientki pomagalo tudi izobraževanje o bolezni. Diskusija in zaključek. Rak dojke na ženski pusti velik pečat. Ne samo, da njen telesni izgled ne bo več isti, tudi njena osebnost bo za vedno spremenjena. Diagnoza in zdravljenje sta zelo obremenjujoča za psiho obolele ženske in za njene socialne stike. Spremeni se pacientkin odnos s partnerjem, družino, socialnim okoljem. Pomembno je, da se pacientka zna s težavami spopadati, pri tem ji lahko pomagajo njeni bližnji, učinkovite pa so tudi skupine za samopomoč.
Ključne besede: rak, kvaliteta življenja, zdravljenje raka dojke, psihična motnja, socialna motnja.
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 407; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (873,81 KB)

4.
Samopodoba ženske po rekonstrukciji dojke
Tjaša Sardinšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti samopodobo ženske po rekonstrukciji dojke. Na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature, smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rekonstrukcija dojke je del celovitega zdravljenja, ki ne izboljša samo videza dojke in seveda obolele ženske, temveč izboljša tudi kakovost življenja, psihološko stanje bolnice ter ji povrne samozavest. Na samopodobo bolnic z rakom dojke pomembno vplivajo spremembe v videzu in funkcioniranju, ki jih s seboj prinese rekonstrukcijski poseg. Medicinske sestre imajo sposobnost prepoznati potrebe bolnic po svetovanju in čustveni podpori in predstavljajo vzgojno, podporno in zagovorniško vlogo. Izvajajo pristope k stiski, s katerimi se bolnica lažje prilagodi spremenjeno podobo in sposobnost, čuti podporo in zadovoljstvo v terapevtskem odnosu z medicinsko sestro. Po pregledovanju in analiziranju literature smo ugotovili, kako rekonstrukcija vpliva na samopodobo žensk, njeno življenje, ter kakšen pomen nosi vloga medicinska sestra pri ohranitvi pozitivne samopodobe. Ugotovili smo, da bi morali v ustanovah kjer zdravijo bolnice z rakom dojke, tem problemom posvečati več pozornosti, oblikovati ustrezne multidisciplinarne time in podpirati organizirano samopomoč bolnic z rakom dojke.
Ključne besede: kirurško zdravljenje raka dojk, rak dojke, bolnica, medicinska sestra, spremenjena podoba.
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 1142; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (540,42 KB)

5.
Uporaba bioloških zdravil v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor
Andrej Bavec, Ivan Krajnc, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: Izhodišča: Posamezna biološka zdravila, kljub specifičnemu delovanju na določene tarče, pokrivajo zelo širok spekter možnosti uporabe pri zdravljenju različnih bolezni, a se klinična uporaba omejuje na ozke, točno določene indikacije. Najbolj pogosto se uporabljajo po standardnem zdravljenju, ki ni bilo uspešno. Metode: Z raziskavo je bila analizirana uporaba bioloških zdravil v klinični praksi predvsem po indikacijskih področjih na Oddelku za revmatologijo, Oddelku za hematologijo, Oddelku za gastroenterologijo in endoskopijo Klinike za interno medicino, Oddelku za kožne in spolne bolezni ter na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati: V proučevanem obdobju so se biološka zdravila uporabljala pri zdravljenju 195 bolnikov, in sicer vsa trenutno registrirana biološka zdravila, razen abatacepta, anakinre in bevacizumaba. Največ (86) bolnikov se je zdravilo z infliximabom, etanerceptom in adalimumabom na Oddelku za revmatologijo, najpogosteje zaradi revmatoidnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa. 69 bolnic se je s trastuzumabom zdravilo zaradi raka dojke. Na Oddelku za hematologijo so z rituximabom, ibritumomab tiukseatanom, alemtuzumabom in bortezomibom skupaj zdravili 14 bolnikov z ne-Hodgkinovimi limfomi, B-celično kronično limfocitno levkemijo ter plazmocitomom. Z infliximabom je bilo zdravljenih 13 bolnikov s Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom. Zaradi psoriaze s plaki se je z efalizumabom zdravilo 11 in z infliximabom 2 bolnika. Zaključki: S pogostejšo uporabo bioloških zdravil pri bolnikih z različnimi pridruženimi boleznimi lahko pričakujemo razširitev indikacij za zdravljenje. Na osnovi novejših raziskav lahko v klinični praksi pričakujemo uporabo bioloških zdravil v zgodnejšem obdobju bolezni in razvoj novih bioloških zdravil, ki bodo delovala na nove tarče v patogenezi bolezni.
Ključne besede: biološka zdravila, zdravljenje, revmatoidni artritis, psoriaza, kronična črevesna vnetna bolezen, ne-Hodgkinov limfom, plazmocitom, rak dojke
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 928; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (124,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
KAKOVOST ŽIVLJENJA ŽENSKE PO ODSTRANITVI DOJKE
Blanka Čas, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča. Rak dojke je zelo pogosta rakava bolezen pri ženskah. Vplivi na nastanek raka dojk so zelo različni. Lahko so dedne zasnove, kot tudi način življenja. Odstranitev dojke zelo vpliva na kakovost življenja ženske, saj poseg prizadene pacientko psihično in fizično. Namen diplomskega dela je predstaviti rak dojke, ter ukrepe, s katerimi lahko izboljšamo kakovost življenja pacientke po odstranitvi dojke. Raziskovalne metode. Diplomsko delo temelji na uporabi deskriptivne metode dela. Pri raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metodologija. Izvedli smo dva intervjuja, in sicer prvi intervju s pacientko po odstranitvi dojke. Dojko so ji odstranili pred dvema letoma. Drugi intervju je potekal z njenim partnerjem. Intervjuja sta potekala na njunem domu. Rezultati. Ugotovili smo, da 11 funkcionalnih vzorcev obnašanja po Marjory Gordon zagotavlja kakovostno in kontinuirano obravnavo pacientke po odstranitvi dojke. Ugotovili smo, da bolezen rak dojke močno vpliva na samozavest pacientke, ter tudi na izvajanje vsakdanjih opravil. Zaradi odstranjene dojke je njena zunanja podoba močna spremenjena in vpliva na kakovost življenja, saj nima več želje po aktivnostih, ki so jo včasih razveseljevale. Paziti mora tudi pri dnevnih aktivnostih, kot so delo na vrtu, saj je nevarnost za okužbo zaradi odstranjenih bezgavk povečana. Diskusija in zaključek. Rak dojke pri ženski ne povzroči samo zunanje spremembe videza zaradi odstranjene dojke, temveč povzroči veliko psihičnih težav, ki vplivajo na kakovost življenja. Pacientka lahko postane nesamozavestna, zaskrbljena, depresivna, njena samopodoba ji ni več všeč. Naloga medicinskih sester je, da naučijo pacientko živeti kvalitetno življenje po zdravljenju raka dojke. Naučiti jo morajo, da bo živela kvalitetnejše in samozavestno. Medicinska sestra lahko s komunikacijo, podporo pacientki in njeni družini veliko pripomore k boljši kakovosti življenja pacientke. Ključne besede: rak, rak dojke, kakovost življenja, medicinska sestra, samozavest.
Ključne besede: rak, rak dojke, kakovost življenja, medicinska sestra, samozavest.
Objavljeno: 02.03.2017; Ogledov: 1420; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (743,18 KB)

7.
Rekonstrukcija dojke s silikonskim vsadkom
Nastja Pigner, 2016, diplomsko delo

Opis: Rekonstrukcija dojke s silikonskim vsadkom po odstranitvi dojke zaradi raka dojke je v današnjem času zelo pomemben del zdravljenja raka dojke. Z rekonstrukcijo dojke s silikonskim vsadkom se pacientki omogoči kakovostnejše življenje po zdravljenju raka dojke. Namen diplomskega dela je predstaviti načine rekonstrukcije dojke, predvsem rekonstrukcijo dojke s silikonskim vsadkom, in ugotoviti negovalne probleme pri posameznih osnovnih življenjskih aktivnostih pacientke z rakom dojke po rekonstrukciji dojke s silikonskim vsadkom. V diplomskem delu smo uporabili komparativno metodo, metodo kompilacije, metodo klasifikacije, opisno metodo in kvalitativno metodo dela. Empirične podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega vprašalnika. Intervjuvali smo pacientko z rakom dojke po rekonstrukciji dojke s silikonskim vsadkom na njenem domu.
Ključne besede: rak dojke, zdravljenje, rekonstrukcija dojke, silikonski vsadek, onkološka zdravstvena nega.
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 1401; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (635,83 KB)

8.
PREVENTIVA PRED DEJAVNIKI TVEGANJA RAKA DOJK V ZASAVJU
Barbara Leskovšek Polak, 2016, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Rak dojke predstavlja slabo tretjino vseh rakov pri ženskah. Predstavlja diagnozo, ki ženski spremeni življenje. Na določene dejavnike tveganja za nastanek raka dojk lahko ženska sama vpliva, na druge žal ne. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike tveganja za raka dojk v Sloveniji in Zasavju. Ugotoviti želimo, kaj o dejavnikih tveganja in preventivi raka dojk menijo ženske v zasavski regiji in katerih ukrepov za preventivo se držijo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave je uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 117 žensk iz zasavske regije. Dobljene podatke smo uredili, sešteli po skupinah in izračunali deleže. Rezultate smo prikazali opisno in grafično. Z metodo analize in sinteze smo odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so ženske v Zasavju najbolj seznanjene z naslednjimi dejavniki tveganja za raka dojk: dedna nagnjenost, okolje v katerem živimo, onesnaženost zraka, negativni stres, kajenje ter telesna neaktivnost in debelost. Pri teh vprašanjih so pritrdilno odgovorile v višjih odstotkih. Tudi drugi dejavniki tveganja so jim poznani, vendar ne v tako velikem deležu. Izvedeli smo tudi, da anketiranke dokaj dobro skrbijo za preprečevanje dejavnikov tveganja za raka dojk in se jih trudijo same odpravljati. Veliko število vprašanih jih ne kadi, uživa zdravo, uravnoteženo prehrano, mnogo jih redno hodi na preglede h ginekologu in si redno samopregleduje dojke. Glede poznavanja programov ozaveščanja o preventivi raka dojk pa so bili odgovori manj zadovoljivi. Polovica anketirank ne ve, če v njihovem kraju obstaja tak program. Diskusija in zaključek: Menim, da bi se dalo na področju preventive v Zasavju narediti še veliko. Ženske so sicer seznanjene z nekaterimi dejavniki tveganja, ne pa z vsemi. Še vedno si želimo, da bi manj žensk kadilo in se jih še več zdravo prehranjevalo. Predvsem pa želimo, da bi bil odstotek žensk, ki si redno samopregledujejo dojke, čim višji.
Ključne besede: rak dojke, dejavniki tveganja, skrb za zdravje, Zasavje, onesnaženost okolja, samopregledovanje dojk
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 838; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (998,41 KB)

9.
Zdravljenje raka dojk
Iztok Takač, Darja Arko, Borut Gorišek, 1996, strokovni članek

Ključne besede: dojke, medicina, rak (medicina), zdravljenje
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1010; Prenosov: 101
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Zdravstvena nega pacientke pri napredovalem raku dojke
Monika Hatunšek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena pacientka z napredovalim rakom dojke, ki je kronična bolezen, ki je lahko prisotna že ob postavitvi diagnoze raka dojke ali pa se bolezen razširi kasneje, po primarnem zdravljenju in se jo diagnosticira ob kontrolnih pregledih. Gre za bolezensko stanje, pri kateri je glavni cilj zdravljenja lajšanje simptomov in omogočanje čim boljše kakovosti življenja. Namen: Namen diplomskega dela je opisati napredovali rak dojke, metode zdravljenja in vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacientke, ki jo je prizadela ta bolezen. S pomočjo študije primera želimo predstaviti negovalne probleme, ki se pojavijo pri pacientki z napredovalim rakom dojke in ukrepe, ki lajšajo simptome in omogočajo večjo kakovost življenja.
Ključne besede: rak dojke, napredovali rak dojke, bolečina, medicinska sestra
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 1284; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (823,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici