SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava pacientke po lepotni operacije dojke
Bernarda Lesnika, 2009, diplomsko delo

Opis: Glavna tema diplomskega dela je obravnava pacientke po lepotni operaciji dojke, kateri je bil z operativnim posegom vstavljen vsadek. Za kakovostno zdravstveno nego mora medicinska sestra poznati anatomijo in fiziologijo dojke ter vedeti, kako ženske sprejemajo svoje telo in zakaj se za ta poseg odločajo. Prvi del diplomskega dela je namenjen prav temu. Sledi osrednji del diplomskega dela, kjer je navedenih nekaj negovalnih problemov, s katerimi se medicinske sestre srečujejo po lepotni operaciji dojke. Namen diplomskega dela je predstaviti zahtevnost dela medicinskih sester po lepotni operaciji dojk, ključne vidike potrebne zdravstvene nege, ki zahteva celega človeka, saj morajo medicinske sestre poznati tudi čustvene potrebe pacientk.
Ključne besede: Ključne besede: lepotna operacija dojk, zdravstvena nega (ZN), proces zdravstvene nege (PZN), diplomirana medicinska sestra
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 2987; Prenosov: 543
.pdf Celotno besedilo (734,48 KB)

2.
Preprečevanje raka dojk z vidika zdravstvenih delavcev
Nina Preglav, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Preprečevanje raka dojk z vidika zdravstvenih delavcev je sestavljeno iz dveh delov. V prvem (teoretičnem) delu sta predstavljena anatomija dojke in rak dojke. V okviru poglavja rak dojke je predstavljena epidemiologija raka dojk, dejavniki tveganja, sumljiva znamenja, zgodnje odkrivanje raka dojk, samopregledovanje dojk, zdravniški pregledi in mamografija. Predstavljena je tudi zdravstvena vzgoja ter izdelan načrt za zdravstveno vzgojni preventivni program za preprečevanje raka dojk. V drugem (empiričnem) delu diplomske naloge so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo želeli ugotoviti vlogo zdravstvenih delavcev v ginekoloških ambulantah na Koroškem na področju primarne preventive raka dojk. Raziskava je bila opravljena v ginekoloških ambulantah na Koroškem, in sicer v Zdravstvenem domu Radlje ob Dravi, Zdravstvenem domu Dravograd, Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem ter v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Anketiranje je bilo izvedeno konec meseca maja 2009. Rezultati raziskave so pokazali, da je v večini ginekoloških ambulant na Koroškem na razpolago dovolj zloženk in plakatov o raku dojk, skoraj nikjer pa nimajo modelov oziroma ne predvajajo filmov o preprečevanju raka dojk. Za poučevanje žensk o raku dojk največ zdravstvenih delavcev uporablja pogovor, velik odstotek ginekoloških ambulant pa nima organiziranih predavanj ali delavnic, kjer bi se ženske lahko naučile pravilno pregledati dojke.
Ključne besede: rak dojke, preprečevanje raka dojk, samopregledovanje, zdravstvena vzgoja, zgodnje odkrivanje raka dojk.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 2664; Prenosov: 600
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
Samopodoba žensk po kirurškem posegu na dojki
Silva Stiplošek, 2010, specialistično delo

Opis: Teoretično izhodišče: Samopodoba je skupek pojmovanj in predstav, ki jih imamo o sebi. Sestavljena je iz večjega števila področij, katerega eno je telesna samopodoba. Obolenje na dojki pogosto spremlja invazivna oblika zdravljenja oziroma kirurški poseg. Tako spremlja ženske poleg strahu pred izidom bolezni tudi strah pred spremenjeno telesno podobo, kar vpliva na njihovo samopodobo. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv kirurškega posega na samopodobo žensk z malignimi in benignimi spremembami na dojki. Metode: Izvedena je bila raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 78 žensk, ki so imele opravljen kirurški poseg na dojki v Operacijskem bloku Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor od oktobra do decembra 2009. Rezultati: Podatki, ki smo jih pridobili ob zaključku raziskave, nam kažejo, da je izrazitejša sprememba v samopodobi žensk po večjem kirurškem posegu, kamor prištevamo odstranitev cele dojke ali večjega dela dojke z ali brez odstranitvijo pazdušnih bezgavk. Po takšnem kirurškem posegu je 50 % žensk odgovorilo, da je pri njih samopodoba spremenjena. Pri manjšem posegu na dojki je bil takšen odgovor le pri 6 % anketiranih žensk. Sklep: Rezultati raziskave so prikazali, da je spremenjena samopodoba po kirurškem posegu odvisna od obsežnosti kirurškega posega oziroma od spremenjene telesne podobe po opravljenem kirurškem posegu.
Ključne besede: samopodoba, spremenjena telesna podoba, kirurški poseg, obolenja dojk, samopregled dojk
Objavljeno: 05.10.2010; Ogledov: 3305; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

4.
Osveščenost žensk o raku dojk
Nina Kos, 2011, diplomsko delo

Opis: Rak dojk je bolezen, ki ne prizadene ženske le telesno, temveč tudi pusti pri ženski posledice na čustvenem, duševnem in socialnem področju. V Sloveniji in v razvitem svetu je rak dojk pri ženskah na prvem mestu. Ker je tudi v prihodnosti pričakovati, da se bo breme raka dojk pri ženskah še povečevalo, je potrebno veliko pozornost usmeriti k osveščanju žensk o tej bolezni. Ženska sama lahko največ vpliva na izid bolezni s poznavanjem dejavnikov tveganja, ki se jim lahko izogne, sumljivih znamenj ter pomenom rednega samopregledovanja dojk. Le tako lahko pripomore k preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju te bolezni. V diplomskem delu je opisana bolezen rak dojk. V nadaljevanju v okviru zgodnjega odkrivanja je predstavljeno samopregledovanje dojk in vloga medicinske sestre pri tem, ter druge diagnostične metode za zgodnje odkrivanje raka dojk. Predstavljena je tudi zdravstvena vzgoja in preventivna združenja v boju za preprečevanje raka dojk. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela z uporabo anketnega vprašalnika. Raziskavo smo opravili v ginekološkem dispanzerju Zdravstvenega doma Murska Sobota med 80 naključno izbranimi ženskami, ki so na ta dan obiskale izbranega ginekologa. Rezultati. Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo so pokazali, da so ženske v večini mnenja, da so dobro seznanjene o raku dojk, poznajo sumljiva znamenja in dejavnike tveganja, ki lahko vplivajo na nastanek raka dojk. Manj pogosto so sicer kot dejavnik tveganja obkrožile starost in spol, ki sta prav tako pomembna. Zaskrbljujoč podatek pa je, da si redno, vsak mesec pregleduje dojke zelo malo anketiranih žensk. Sklep. Osveščenost žensk o raku dojk je zelo pomembna, saj je za zgodnje odkrivanje raka dojk še vedno najpomembnejše znanje o tej bolezni. Iz raziskave je razvidno, da si velika večina anketiranih žensk želi še več informacij in raznoraznih zdravstvenovzgojnih programov za poučevanje žensk na tem področju.
Ključne besede: rak dojk, preventiva, zdravstvena vzgoja, samopregledovanje dojk
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 2708; Prenosov: 538
.pdf Celotno besedilo (23,48 MB)

5.
Osveščenost študentk o raku dojk
Tara Bohnec, 2011, diplomsko delo

Opis: Rak dojk pri ženskah predstavlja resen problem povsod po svetu, saj se iz leta v leto povečuje število na novo zbolelih. Pričakovati je, da bo v prihodnjih letih število obolelih še naraščalo, ne padalo. Diplomsko delo Osveščenost študentk o raku dojk sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so opisani: zgradba dojk, rak dojk v obsegu dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk, simptomi raka dojke, diagnostične metode za odkrivanje raka dojk, zdravljenje raka dojk in preventivni ukrepi raka dojk ter vloga medicinske sestre pri preventivnih ukrepih pred rakom dojk, in sicer v vlogi učiteljice ter demonstratorke. V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo želeli ugotoviti razlike pri poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk pri samopregledovanju dojk in vzrokih za odklanjanje samopregledovanja dojk med študentkami Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (FZV) in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (FF). Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Sodelovalo je 50 študentk FZV in 50 študentk FF. Anketiranje študentk je bilo izvedeno konec meseca marca 2011 na obeh fakultetah. Dobljene podatke smo računalniško obdelali in prikazali z grafi. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da kljub boljšemu poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk med študentkami Fakultete za zdravstvene vede le-te v nič večjem številu ne pregledujejo dojk kot študentke Filozofske fakultete. Sklep. Znanje o raku dojk pri anketiranih študntkah je vse prej kot zadovoljivo. Potrebno bi bilo že dekleta v srednji šoli poučiti o dejavnikih tveganja za nastanek raka na dojkah, preventivnih ukrepih, predvsem v smislu samopregledovanja dojk in jih k temu motivirati.
Ključne besede: Rak dojk, samopregledovanje, dejavniki tveganja, preventivni ukrepi, zgodnje odkrivanje, študentke.
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 1902; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

6.
Presejalni program Dora in motiviranost žensk za samopregledovanje dojk
Mirela Dorić, 2013, diplomsko delo

Opis: Rak dojke je najpogostejša maligna bolezen pri ženskah in še vedno ostaja prvi med vzroki smrti zaradi raka. Razlogov za nastanek je več, pomembno pa je dejstvo, da se je življenjska doba podaljšala in ker je rak bolezen predvsem starejših ljudi, ženske zbolevajo v večji meri kot včasih. Potrebno je poudariti, da je rak dojke visoko ozdravljiva bolezen, če jo le odkrijemo dovolj zgodaj. Samopregledovanje dojk je prva in najenostavnejša metoda za zgodnje odkrivanje raka in edino uspešno orožje, ki ga ima vsaka ženska v svojih rokah. Namen mojega diplomskega dela je ugotoviti, če ženske izvajajo samopregledovanje, ali ga pravilno izvajajo ali so ženske, ki so zaposlene v zdravstvu, bolj vestne pri samopregledovanju dojk in ali ženske poznajo Državni presejalni program Dora. Raziskavo smo s pomočjo vprašalnika opravili med zdravstvenimi delavkami in med naključno izbranimi ženskami, ki niso zaposlene v zdravstvu. Rezultati raziskave so pokazali, da ženske v večini ne poznajo pravilnega samopregledovanja dojk in da pri tem ni očitnejših razlik med obema skupinama žensk. Več kot polovica udeleženk pozna program Dora oz. njegovo področje delovanja.
Ključne besede: Samopregledovanje, rak dojk, Državni presejalni program Dora, mamografija
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 1541; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (796,66 KB)

7.
Rak dojke in državni program DORA
Sanja Vukanič, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Teoretična izhodišča. Rak dojk je povsod po svetu najpogostejši ženski rak. K nastanku te bolezni veliko prispevajo različni dejavniki tveganja kot so hormonska nadomestna terapija, nezdrav način prehranjevanja, debelost, prekomerno uživanje alkohola in kajenje. Znano je, da se rak dojke pogosteje pojavlja pri starejših kot pri mlajših ženskah. Namen. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kolika je osveščenost žensk o raku dojk in ali ženske poznajo državni program DORA. Metodologija raziskovanja. Uporabili smo metodo anketiranja, metodo kompilacije in deskriptivno metodo. Za literaturo smo uporabili tako slovenske kot tuje strokovne članke na temo rak dojk in državni program DORA. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da ženske večinoma poznajo znake, ki kažejo na obolenje dojk in dejavnike tveganja, ki so povezani z razvojem raka dojk. Državni program DORA pozna 57 % žensk, kar 83 % žensk pa pozna namen državnega programa DORA. Kar 91 % žensk pozna mamografijo, ki je del presejalnega programa DORA. Sklep. Pomembno se je zavedati, da je rak dojk ozdravljiva bolezen, če jo le odkrijemo dovolj zgodaj. Ženske same lahko same največ storijo z različnimi preventivnimi metodami, ena izmed glavnih presejalnih programov, ki uspešno deluje po vsej Sloveniji, pa je Državni presejalni program DORA.
Ključne besede: rak dojk, dejavniki tveganja, starejše ženske, Državni presejalni program DORA, mamografija
Objavljeno: 06.01.2015; Ogledov: 1133; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (913,35 KB)

8.
Europa Donna in osveščenost žensk o raku dojke
Monika Vidovič, 2015, diplomsko delo

Opis: Rak dojke je v Sloveniji eden izmed najpogostejših rakov pri ženskah. Na raka dojke vplivajo različni dejavniki, kot so reproduktivni dejavniki, alkohol, kajenje, telesna neaktivnost in nepravilna prehrana. S problematiko raka dojk je širša javnost premalo osveščena, zato je organizacija Europa Donna zaslužna za širjenje informacij o bolezni s številnimi aktivnostmi in projekti. Namen diplomskega dela je predstaviti raka dojke in organizacijo Europa Donna, ter z raziskavo ugotoviti poznavanje organizacije Europa Donna in osveščenost žensk o raku dojke. V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Za teoretična izhodišča smo uporabili strokovno literaturo, knjige in članke o raku dojke. V empiričnem delu smo uporabili metodo anketiranja. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 naključno izbranih žensk starih nad 18 let. Rezultati raziskave so pokazali, da so ženske nad 30 let bolj osveščene o raku dojke, kot ženske pod 30 let starosti. 78 % anketiranih žensk si pravilno pregleduje dojke, vendar neredno. Več kot polovica anketiranih žensk pozna organizacijo Europa Donna. Največ informacij o organizaciji Europa Donna ženske dobijo preko interneta, časopisov, revij in televizije. Zavedati se moramo, da je rak dojke ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo pravočasno. Zato bi se morale ženske v Sloveniji zavedati, kako zelo pomembno je samopregledovanje dojk in redno obiskovanje mamografije po 50. letu starosti. Kajti preventiva je boljša kot kurativa.
Ključne besede: Rak dojk, dejavniki tveganja, samopregledovanje dojk, mamografija, Europa Donna
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 807; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (455,18 KB)

9.
OZAVEŠČENOST MOŠKIH O RAKU MOD IN DOJKE
Primož Osek, 2015, diplomsko delo

Opis: Rak je bolezensko stanje, pri katerem gre za nenormalno rast celic. Najpogostejši rak pri mladih moških med 15. in 35. letom je rak mod, medtem ko se rak dojke redko pojavlja pri moških te starosti. Možnost za nastanek raka na dojki pri moških z leti narašča, tako da je rak dojke najpogostejši pri moških med 60. in 70. letom starosti. Namen raziskave je bil ugotoviti ozaveščenost moških na območju Kozjanskega o raku mod in dojk. Kot raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik. Ugotovili smo, da so moški na našem območju slabo seznanjeni o raku mod ter zelo slabo seznanjeni o raku dojke pri moškem ter da si redno ne pregledujejo ne mod in ne dojk, saj jih o tem ni nihče poučil. Na področju ozaveščanja moških o raku mod in dojk bo v prihodnosti potrebno še veliko postoriti. Vzgojno izobraževalne ter zdravstvene ustanove lahko na tem področju naredijo največ, saj spremljajo posameznika skozi vse njegovo življenje.
Ključne besede: rak mod, rak dojke pri moškem, ozaveščenost, samopregledovanje mod, samopregledovanje dojk
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 639; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (869,10 KB)

10.
Napovedna moč nekaterih kliničnih, histopatoloških in bioloških parametrov za preživetje bolnic z rakom dojk brez zasevkov v bezgavkah, zdravljenih v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor v letih 2000–2009
Nina Fokter Dovnik, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Izhodišča. Enega izmed največjih izzivov pri zdravljenju raka dojk v zgodnjem stadiju predstavlja izbor bolnic s predvidenim agresivnejšim potekom bolezni, ki potrebujejo dopolnilno sistemsko zdravljenje. O tem se odločamo na podlagi različnih napovednih dejavnikov, kot so status pazdušnih bezgavk, velikost tumorja, stopnja diferenciacije, limfovaskularna invazija, starost bolnic, status hormonskih receptorjev, status HER2, v zadnjem času pa v ta namen ponekod uporabljajo tudi urokinazni aktivator plazminogena (uPA) in inhibitor aktivatorja plazminogena 1 (PAI-1). Vloga novejših napovednih dejavnikov v primerjavi s tradicionalnimi še ni povsem razjasnjena. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv posameznih dejavnikov na preživetje bolnic z rakom dojk brez zasevkov v bezgavkah, zdravljenih v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor. Hkrati sem želela tudi primerjati preživetje bolnic, zdravljenih v UKC Maribor, s slovenskim povprečjem. Bolnice in metode. Opravila sem retrospektivno analizo bolnic z invazivnim rakom dojk brez zasevkov v bezgavkah, ki so bile primarno zdravljene v UKC Maribor v letih 2000–2009. Podatke sem pridobila iz medicinske dokumentacije in jih dopolnila s podatki iz Registra raka Republike Slovenije, od koder sem pridobila tudi podatke o vseh primerljivih slovenskih bolnicah, zdravljenih v istem obdobju. Analizirala sem korelacije med napovednimi dejavniki in s pomočjo Coxove regresije in Coxovega modela sorazmernih tveganj opravila univariatne in multivariatne analize preživetja brez bolezni, celokupnega in specifičnega preživetja. Rezultati. Študijsko skupino je sestavljalo 858 bolnic s srednjim časom sledenja 101 mesec. Med bolnicami, zdravljenimi v UKC Maribor, in vsemi slovenskimi bolnicami ni bilo razlik v celokupnem (HR 1,07; 95 % CI 0,91–1,27; p = 0,413) in specifičnem preživetju (HR 0,85; 95 % CI 0,66–1,11; p = 0,234). Preživetje brez bolezni (HR 0,67; 95 % CI 0,50–0,91; p = 0,010) in specifično preživetje (HR 0,53; 95 % CI 0,30–0,94; p = 0,031) je bilo statistično značilno boljše v obdobju 2005–2009 v primerjavi z 2000–2004, pri celokupnem preživetju pa se je kazal enako usmerjen statistično neznačilen trend (HR 0,73; 95 % CI 0,51–1,05; p = 0,087). Med napovednimi dejavniki so bile prisotne številne korelacije. V multivariatnih analizah so na preživetje brez bolezni najbolj vplivali starost ob diagnozi, vrednost uPA/PAI-1 in status estrogenskih receptorjev, na celokupno preživetje starost, stopnja diferenciacije in vrednost uPA/PAI-1, na specifično preživetje pa stopnja diferenciacije. Zaključki. Preživetje bolnic z rakom dojk brez zasevkov v bezgavkah, primarno zdravljenih v UKC Maribor v letih 2000–2009, je zelo visoko in enakovredno preživetju vseh primerljivih bolnic na ravni Slovenije. Kot najpomembnejša napovedna dejavnika sta se pri tej skupini bolnic izkazala vrednost uPA/PAI-1 in stopnja diferenciacije, ki sta klinično pomembno vplivala na preživetje brez bolezni, celokupno in specifično preživetje.
Ključne besede: rak dojk brez zasevkov v bezgavkah, dopolnilno zdravljenje, stadij, stopnja diferenciacije, status HER2, status hormonskih receptorjev, urokinazni aktivator plazminogena, inhibitor aktivatorja plazminogena 1
Objavljeno: 14.03.2017; Ogledov: 437; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (5,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici