| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Program SVIT ter rak na debelem črevesu in danki
Jožica Bevc, 2011, diplomsko delo

Opis: Rak na debelem črevesu in danki je zahrbtna bolezen, saj dolgo časa skriva resne bolezenske znake, ki so neznačilni in se pojavljajo pri drugih obolenjih. Ker ta vrsta raka povzroča visoko obolevnost in smrtnost, se je leta 2008 kot pilotna faza v Sloveniji začel izvajati Program SVIT – državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki, ki bo marsikomu rešil življenje ali zmanjšal trpljenje. V prvem (teoretičnem) delu diplomskega dela sta predstavljena rak debelega črevesa in danke ter Program SVIT. V drugem (empiričnem) delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za pridobitev želenih podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, v katerega je bilo vključenih 80 naključnih mimoidočih ljudi v starem mestnem delu Celja, avgusta 2011. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali anketirani poznajo Program SVIT ter ali se odzivajo k oddaji materiala za preiskavo. Zanimalo nas je tudi, ali poznajo znake bolezni ter dejavnike tveganja za raka na debelem črevesu in danki ter preiskavo kolonoskopijo. Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani bolj slabo kakor dobro poznajo Program SVIT ter da se v več kot polovici primerov odzovejo na povabilo. Anketirana skupina ljudi je seznanjena z dejavniki tveganja za nastanek raka na debelem črevesu in danki. Prepoznajo tudi bolezenske znake, ki nakazujejo na bolezen v prebavilih, vendar se za obisk pri zdravniku še vedno prepozno odločijo. Najpomembnejša preiskava pri odkrivanju raka na debelem črevesu in danki po pozitivnem rezultatu laboratorijske preiskave na prikrito krvavitev v blatu je kolonoskopija, ki je neprijetna že zaradi same priprave in poteka, zato anketiranim predstavlja »strah«.
Ključne besede: Program SVIT, rak debelega črevesa in danke, preiskava blata na prikrito krvavitev, kolonoskopija
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 2321; Prenosov: 569
.pdf Celotno besedilo (754,99 KB)

2.
POMEN PROGRAMA SVIT
Andreja Reberšak, 2012, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Rak debelega črevesa in danke je izredno zahrbtna bolezen, saj se pojavlja brez očitnih bolezenskih znakov, zato se je v Sloveniji leta 2008 uvedel državni Program SVIT, kateri ogroženi populaciji med 50. in 69. letom starosti omogoča odkrivanje prikritih krvavitev v blatu in po potrebi še nadaljnjo diagnostično obravnavo. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki in ugotoviti osveščenost ciljne populacije o Programu SVIT ter kakšna je njihova odzivnost na vabilo Programa SVIT. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 100 naključno izbranih anketirancev v starosti od 50 do 69 let, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v Javnem zavodu Zdravstvenem domu Šentjur (JZ ZD Šentjur). Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina anketirane populacije pozna dejavnike tveganja ter simptome raka na debelem črevesu in danki. Ugotovili smo tudi, da je ciljna populacija seznanjena s cilji in delovanjem Programa SVIT, ter da je udeležba na poslano vabilo Programa SVIT zelo velika (85%), kar je nad slovenskim povprečjem. Sklep: Zelo pomembno za preprečevanje raka na debelem črevesu in danki je preventivno ukrepanje, v katerega je vključena tudi medicinska sestra, s poučevanjem ciljne populacije o dejavnikih tveganja, ki vplivajo na raka debelega črevesa in danke, ter o simptomih, kateri so značilni za to bolezen.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, Program SVIT, kolonoskopija, preventiva
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1203; Prenosov: 302
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

3.
Preventiva pri raku debelega črevesa in danke
Timea Petkovič, 2012, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Rak debelega črevesa in danke (v nadaljevanju RDČD) predstavlja v razvitih državah in tudi v Sloveniji eno od najpogostejših vrst raka. Z ukrepi na primarni ravni preventive (upoštevanje načel zdravega življenjskega sloga, spremljanje ogroženih skupin) in sekundarni ravni preventive (udeleževanje v programu Svit, takojšnji obisk zdravnika ob simptomih in znakih RDČD), bi lahko zmanjšali incidenco in umrljivost te bolezni. Namen: Z diplomskim delom smo želeli predstaviti RDČD in preventivne ukrepe, s katerimi lahko zmanjšamo nastanek te bolezni ter ugotoviti osveščenost ljudi o RDČD in programu Svit. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Želene podatke smo zbirali s pomočjo anonimnega vprašalnika, ki je vseboval 20 vprašanj. Raziskava je potekala v splošnih ambulantah Zdravstvenega doma Lendava, junija 2012. Anketiranih je bilo 100 oseb, od tega 50 naključno izbranih oseb starih od 20 do 50 let in 50 naključno izbranih oseb starih nad 50 let. Zbrane podatke smo analizirali in rezultate grafično ponazorili s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je dobra polovica anketiranih poučena o RDČD in programu Svit, bolezenske simptome in znake pa poznajo v manjši meri. Največ anketirancev je pridobilo informacije o teh temah preko medijev, manj od zdravnikov ter od sorodnikov ali prijateljev, najmanj informacij o RDČD pa so pridobili od medicinskih sester. Odzivnost povabljenih anketirancev v program Svit je znašala 66 %. Sklep: Informiranost ljudi o načinih preprečevanja RDČD in o sami bolezni je izrednega pomena, kajti le dobro seznanjen in poučen posameznik se lahko uspešno bori proti nastanku RDČD in pripomore k zgodnjemu odkrivanju raka in tako tudi k zmanjševanju incidence in umrljivosti omenjene bolezni. Zdravstveni delavci bi morali imeti pri osveščanju ljudi večjo vlogo.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, dejavniki tveganja, preventiva, program Svit
Objavljeno: 20.02.2013; Ogledov: 1286; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
Obravnava pacienta z rakom debelega črevesa ali danke
Maja Pintar, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili rak debelega črevesa in danke, ki je drugi najpogostejši rak v Sloveniji. Namen diplomskega dela je predstaviti rak debelega črevesa ali danke, dejavnike tveganja, znake bolezni in zdravstveno vzgojo pacienta ter na osnovi študije primera ugotoviti negovalne probleme pri pacientu z rakom debelega črevesa ali danke. V raziskovalnem delu diplomskega dela smo na osnovi študije primera ugotovili negovalne probleme pri pacientki z rakom danke. Podatke smo pridobili od pacientke – z metodo opazovanja, merjenja in intervjuja oz. pogovora. Prav tako smo podatke pridobili od članov negovalnega in zdravstvenega tima. Pacientko smo obravnavali po konceptualnem modelu Virginije Henderson ter na osnovi zbranih podatkov izpostavili negovalne diagnoze in izdelali načrt zdravstvene nege. Pacientka, ki jo bomo predstavili v raziskovalnem delu diplomskega dela, je stara 86 let. Za rakom danke je zbolela leta 1984, ko je bila stara 58 let. Torej od leta 1984 ima narejeno kirurško odprtino imenovano sigmokolostoma. Bila je močna oseba in se je za svoje življenje borila. Nekaj časa po operativnem posegu se je izogibala težjim fizičnim opravilom, telesni aktivnosti in določeni prehrani, po obdobju okrevanja, pa je živela normalno kvalitetno življenje. Če ima človek voljo, moč in pozitivno mišljenje na uspešno zdravljenje bo vsekakor premagal še najtežjo oviro, ki mu je stkana v življenju.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, dejavniki tveganja, črevesna stoma, zdravstvena nega.
Objavljeno: 21.02.2013; Ogledov: 1491; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

5.
Osveščenost ljudi o Programu Svit
Melisa Andrejek, 2013, diplomsko delo

Opis: Rak debelega črevesa in danke spada med vodilne vzroke smrti v Evropi in v Sloveniji. Na podlagi strmega porasta te zahrbtne bolezni so leta 2008 uvedli državni Program Svit, ki zajema moško in žensko populacijo med 50. in 69. letom starosti. Namen raziskave je bil, ugotoviti osveščenost ljudi o Programu Svit in o raku debelega črevesa in danke, ter zavedanje ljudi o dejavnikih tveganj o raku debelega črevesa in danke.
Ključne besede: Rak debelega črevesa in danke, Program Svit, dejavniki tveganja, preventiva, medicinska sestra
Objavljeno: 11.10.2013; Ogledov: 1058; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

6.
Biološki dejavniki tveganja po operaciji jeter zaradi zasevkov raka debelega črevesa in danke
Arpad Ivanecz, 2014, doktorska disertacija

Opis: Izhodišče/cilji: Prizadevanja za prenos temeljnega znanja o bioloških označevalcih (BO) v klinično uporabo se nadaljujejo. Namen raziskave je bilo ugotoviti, ali lahko BO dopolnijo napovedno vrednost kliničnega točkovnega sistema tveganja (CRS) po zdravljenju jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke (RDČD). Metode: Opravili smo retrospektivni pregled prospektivno vodene, računalniško podprte jetrne datoteke. Bolniki, izbrani za analizo, so bili zdravljeni na Oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor zaradi zasevkov RDČD s potencialno kurativno resekcijo jeter v obdobju od 1996 do 2011. Pri vseh bolnikih je bila s histopatološkim pregledom potrjena in postavljena dokončna diagnoza zasevkov adenokarcinoma RDČD v jetrih. Vključno s CRS smo skupaj analizirali 14 rutinsko razpoložljivih kliničnih dejavnikov tveganja. Izražanje p53, Ki-67 in timidilat-sintaze (TS) smo določali z imunohistokemijo na tkivnih mrežah. Izražanje p53 in Ki-67 smo ocenjevali s točkovanjem odstotka pozitivno obarvanih jeder malignih celic. Vzorec je bil ocenjen kot pozitiven na p53 in Ki-67, če je bilo obarvanih več kot 50 % tumorskih celic. Izražanje TS smo ocenjevali po intenziteti obarvanja citoplazme malignih celic. Intenzivnost obarvanja TS je bila določena z vizualno stopenjsko lestvico od 0 do 3. Stopnji 0 in 1 sta predstavljali nizko, stopnji 2 in 3 pa visoko intenzivnost obarvanja. Rezultate smo primerjali z aktualnim preživetjem, preživetjem brez bolezni ter preživetjem brez jetrne bolezni. Rezultati: Izmed 406 bolnikov jih je 98 (24 %) izpolnjevalo kriterije vključitve. Mediani čas sledenja preživelih bolnikov je bil 103 mesece (razpon 61–195 mesecev). Vsi bolniki so imeli CRS v razponu od 0 do 4, nihče ni imel CRS 5. Skupaj se je obarvalo pozitivno 52 (53 %) zasevkov na protein p53 in 27 (28 %) zasevkov na protein Ki-67. Intenziteta imunohistokemijskega barvanja za TS je bila nizka pri 29 (30 %) in visoka pri 69 (70 %) vzorcev. Statistična analiza s testom hi-kvadrat je razkrila korelacijo med prekomerno izraženim p53 in visokim CRS (P = 0,058). Aktualno petletno in pričakovano desetletno preživetje bolnikov je bilo 34,5 % oziroma 24,3 %, z medianim preživetjem 36 mesecev. Čeprav so bili vsi bolniki zdravljeni s potencialno kurativno resekcijo R0, se je pri 72 (73 % ) bolezen ponovila. Pri 20 izmed 72 bolnikov (28 %) je bila ponovitev bolezni omejena samo na jetra, pri 20 bolnikih (28 %) je bila prisotna izključno zunaj jeter, pri 32 (44 %) pa so bili zasevki prisotni tako v jetrih kakor tudi zunaj njih. Po multivariatni analizi je ostal samo visok CRS negativni napovedni dejavnik preživetja (P = 0,018), kazalec zgodnje ponovitve bolezni (P = 0,010) in hkrati tudi kazalec zgodnje ponovitve jetrne bolezni (P = 0,003). Med BO je po multivariatni analizi ostal pozitivni napovedni dejavnik preživetja samo prekomerno izraženi Ki-67 (P = 0,038). Zaključki: Razkrili smo korelacijo med prekomerno izraženim p53 in visokim CRS. Najpomembnejša ugotovitev dela je identifikacija prekomernega izražanja Ki-67 kot ugodnega napovednega dejavnika aktualnega preživetja po radikalni resekciji jetrnih zasevkov RDČD. TS ni dodala nobene klinične informacije. Samo CRS napoveduje neodvisno izid zdravljenja.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, jetrni zasevki, kirurgija, napovedni dejavniki tveganja, biološki označevalci
Objavljeno: 19.05.2014; Ogledov: 1638; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (13,94 MB)

7.
GENETSKI DEJAVNIKI TVEGANJA ZA PONOVITEV PRIMARNEGA ČREVESNEGA RAKA
Alja Gabor, 2014, diplomsko delo

Opis: Rak debelega črevesa in danke (RDČD) je maligno tumorsko obolenje z visoko pojavnostjo in umrljivostjo. V Sloveniji ima ob postavitvi diagnoze kar 60 % bolnikov že napredovano bolezen, pri skoraj tretjini le-teh pa pride do ponovitve bolezni. K razvoju bolezni pomembno vplivajo dedni polimorfizmi posameznega nukleotida (SNP) v genih povezanih z nastankom RDČD, kot tudi SNP – ji v genih, ki prispevajo k nastanku oddaljenih zasevkov oz. metastaz. V diplomskem delu smo ugotavljali vlogo izbranih SNP – jev v genih MMP7 (rs11568818) in MACC1 (rs1990172) pri razsoju v bezgavke ter ponovitvi RDČD. DNA smo izolirali iz tkivnih vzorcev črevesne sluznice, vpetih v parafin in izvedli gensko tipizacijo za izbrane polimorfizme s pomočjo tehnik HRM (analiza talilne krivulje visoke ločljivosti) in PCR – RFLP. Primerjali smo frekvence genotipov in alelov za izbrane polimorfizme pri bolnikih in zdravih posameznikih. Nato smo primerjali še alelne in genotipske frekvence med bolniki z RDČD glede na stadij po TNM klasifikaciji, ponovitev RDČD in nekatere druge klinične podatke. V primeru obeh polimorfizmov smo zaznali povečano frekvenco genotipa GG pri bolnikih v primerjavi z zdravimi kontrolami. Za SNP rs11568818 v genu MMP7 smo med bolniki z RDČD v primeru genotipa AA in alela A ugotovili signifikantno povezavo s povečanim tveganjem za širjenje in ponovitev bolezni (p = 0,03 in p = 0,009). Naša raziskava lahko skupaj z mnogimi drugimi pomembno vpliva na opredelitev SNP – jev za povečano tveganje za ponovitev RDČD in omogoči ustreznejšo prilagoditev zdravljenja za vsakega posameznika.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, jetrne metastaze, ponovitev RDČD, genetski dejavniki tveganja, genotipizacija, FFPE tkiva
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 898; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

8.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI ODZIVU PACIENTOV NA PROGRAM SVIT
Mateja Topolič, 2016, magistrsko delo

Opis: Bolezen kot je rak debelega črevesa in danke je ena izmed najpogostejših bolezni raka v Sloveniji kot tudi v Evropi. Z namenom, da bi zmanjšali porast te bolezni, so v letu 2008 uvedli preventivni državni Program SVIT. Program zajema žensko in moško populacijo ljudi, staro med 50 in 69 let. Z raziskavo želimo ugotoviti, kakšna je vloga medicinske sestre, da bi povečale odzivnost, zakaj ravnajo tako in kje one vidijo zapreke glede na odzivnost pacientov, ki jih zaznajo pri svojih intervencijah. Prav tako nas je zanimalo ali jih delodajalec podpira in kako poteka sodelovanje med sodelavci Programa SVIT in medicinskimi sestrami.
Ključne besede: Program SVIT, rak debelega črevesa in danke, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 16.02.2016; Ogledov: 1176; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici