| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obravnava pacienta po odstranitvi želodca : (diplomsko delo)
Irena Führer, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: pacienti, rak želodca, odstranitev želodca, zdravljenje, rehabilitacija, medicinske sestre
Objavljeno: 17.02.2009; Ogledov: 3862; Prenosov: 767
.pdf Celotno besedilo (1024,00 KB)

2.
ZDRAVSTVENA NEGA IN PREHRANA BOLNIKA PO TOTALNI GASTREKTOMIJI
Aljoša Štraus, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo s pomočjo domače in tuje strokovne literature povzema in primerja spoznanja o pomenu prehrane ter zdravstveno vzgojno delo po totalni gastrektomiji. V diplomi so predstavljeni tumorji želodca in njihova klasifikacija ter najpogostejše preiskave želodca. Prav tako smo predstavili zdravljenje, ki se razdeli na operativno in sistemsko zdravljenje tumorjev želodca. V delu specifične zdravstvene nege je prikazana vloga medicinske sestre pri bolniku po totalni gastrektomiji. Izpostavili smo najpogostejše negovalne diagnoze za bolnika po totalni gastrektomiji. V nalogi smo si zastavili vprašanje ali predpisan dietni režim bolnikov v Sloveniji po totalni gastrektomiji ustreza smernicam v tuji strokovni literaturi? Ugotovili smo, da je doktrina zdravstvenega dela v Sloveniji povezana z dietnim režimo bolnika po totalni gastrektomiji skladna z vsemi dognanji tuje strokovne literature. Prav tako smo v nalogi odgovarjali na vprašanje ali obstajajo razlike glede priporočenega zdravstveno vzgojnega dela pri bolnikih po totalni gastrektomiji, v domači in tuji literaturi? Ugotovili smo, da tako domača kot tuja priporočila priporočajo zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre, ki vsebuje tako sočutje in zaupnost, kakor tudi pravilne ustne in pisne informacije, saj je bolnika po totalni gastrektomiji ob odhodu iz bolnišnice potrebno opozoriti, da bo moral vse življenje paziti na prehrano.
Ključne besede: tumorji želodca, totalna gastrektomija, prehrana, zdravstvena nega, negovalna diagnoza, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 10.05.2010; Ogledov: 2975; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (786,55 KB)

3.
Rokavasta resekcija želodca
Diana Gašić, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili bariatrično kirurgijo morbidno debelih, kamor spada tudi poseg rokavasta resekcija želodca. Kirurška pomoč pri hujšanju je postala vse pogostejša in predvsem dolgoročno uspešen način zdravljenja, če so se vse druge možnosti izkazale za neuspešne. Pri bariatričnem posegu sodelujejo različni strokovnjaki kot so bariatrični kirurg, internist, endokrinolog, gastroeneterolog, kardiolog, dietetik, psiholog, anesteziolog, anestezijske medicinske sestre, medicinske sestre na oddelku, operacijske medicinske sestre in drugi. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli med ljudmi, ki so bili operirani po metodi rokavasta resekcija želodca. Raziskava je bila opravljena v Klubu debelih v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec v mesecu aprilu 2010. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval vprašanja odprtega, zaprtega in kombiniranega tipa. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pacienta s prekomerno telesno težo pri katerem se poslužujemo kirurških posegov za zmanjšanje telesne teže in prikazati kako medicinska sestra sodeluje pri izvajanju teh posegov. Ugotoviti smo želeli kje pridejo ljudje s prekomerno telesno težo do informacij o kirurških posegih, ki jim pomaga pri reguliranju telesne teže in ali so zadovoljni z izvedenimi posegi. Ugotovili smo, da jih skoraj polovica za poseg bariatrične kirurgije izve pri osebnem zdravniku in da so z izvedenim posegom 100% zadovoljni in da bi ga priporočili ljudem s podobnim težavam.
Ključne besede: debelost, morbidna debelost, bariatrična kirurgija, rokavasta resekcija želodca.
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2350; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

4.
Osveščenost ljudi o raku želodca
Tanja Pisnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem, teoretičnem delu je opisana zgradba in delovanje želodca, rak želodca, dejavniki tveganja, diagnostika ter zdravljenje raka, in zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre. V drugem, raziskovalnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila opravljena med ljudmi v krajevni skupnosti Bresternica-Gaj. Rezultati raziskave so pokazali, da je informiranost ljudi o raku želodca dobra.
Ključne besede: rak želodca, dejavniki tveganja, zdravljenje raka, zdravstveno vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 1947; Prenosov: 175 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

5.
KOMUNIKACIJA PRI CELOSTNI ZDRAVSTVENI OBRAVNAVI PACIENTA Z RAKOM ŽELODCA
Tanja Kolar, 2011, diplomsko delo

Opis: Komuniciranje je v življenju nenehno navzoče in vpliva na zdravje in počutje ljudi, oblikuje dobre odnose, kot so skrb za drugega, odgovornost, zaupanje in sočutje. Pojem zaupanja je zelo težko opredeliti z ozko definicijo, je pa pomemben dejavnik pri zdravstveni obravnavi pacienta, ki se srečuje s težkim bolezenskim stanjem. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen komunikacije in zaupanja pri celostni zdravstveni obravnavi pacienta z rakom želodca in ugotoviti, kako in koliko vpliva zaupanje pacientov do zdravstvenih delavcev v procesu zdravljenja. Metode dela: S pomočjo bibliografskih baz Cobiss, Medline in drugih so sistematično analizirani publikacije, ki se navezujejo na področje raziskovanja. Iz pridobljenih rezultatov so izbrani najrelevantnejši strokovni viri in uporabljeni za sintezo spoznanj, ter predstavljeni v strukturni obliki. Diplomsko delo temelji na kvantitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. Za analizo in predstavitev podatkov je uporabljen programski paket Microsoft Office Excel. Rezultati: Raziskava je bila izvedena na Oddelku za abdominalno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Sodelovalo je 16 (64 %) žensk in 9 (36 %) moških. Ugotovljeno je bilo, da pacienti 11 (44 %) zaupajo zdravstvenim delavcem. Varovanje zasebnosti je s strani zdravstvenih delavcev večina (68 %) vprašanih opredelila kot zelo dobro. Kot dejavnike, ki vplivajo na medsebojno zaupanje pacienta in zdravstvenega delavca, je 20 (43 %) vprašanih opredelilo profesionalno znanje, 16 (35 %) prijazen pristop in 10 (22 %) zavzetost za pacientove probleme. Razprava in sklepi: Po mnenju vprašanih se medicinske sestre bolj kot zdravniki posvečajo njihovim težavam ter, da je zaupanje v zdravstvene delavce na visoki ravni. Kot dejavnike, ki vplivajo na medsebojno zaupanje. V odnosu pacient – medicinska sestra so navedli profesionalno znanje (strokovnost), prijazen pristop in zavzetost za pacientove probleme.
Ključne besede: komunikacija, zaupanje, zdravstveni tim, pacient, medicinska sestra, rak želodca.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2179; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
Dinamika letne prevalence izpiranja želodca
Anja Podgrajšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali dinamiko lavaž želodca pri zastrupitvah. Raziskavo smo izvedli v Splošni bolnišnici Celje, na vzorcu 484 bolnikov sprejetih na Internistično prvo pomoč v obdobju 2006-2010. Ugotavljamo, da je največja letna incidenca zastrupitev zaslediti v letu 2006 in sicer 108. Dinamika zastrupitev z leti upada in najmanj zastrupitev je bilo zabeleženih v letu 2010. Iz analize podatkov je razvidno, da je število zastrupitev od leta 2007 začelo upadati, prav tako je razvidno, da je v starostnem obdobju bolnikov od 46 do 50 leta bilo opravljenih največ lavaž in sicer 28. Lavaže so pogosteje opravljene pri ženskem spolu (55%) kot pri moškem. Alkoholni opoj je bil pogostejši pri ženskah v mlajšem obdobju, medtem ko je pri starejši populaciji bil pogostejši pri moških. Prav tako je zastrupitev z alkoholom pogostejša pri moškem spolu (74%). Najpogostejše zastrupitve so zaradi prevelikega odmerka zdravil in sicer so pogostejše pri ženskah (61,5%). V starostnem obdobju od 26 do 30 let je najpogostejši vzrok zastrupitve zaradi drog.
Ključne besede: zastrupitev, izpiranje želodca, gastrična lavaža.
Objavljeno: 28.02.2013; Ogledov: 1277; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

7.
VLOGA ELEKTIVNEGA TRANSJUGULARNEGA INTRAHEPATIČNEGA PORTOSISTEMSKEGA ODVODA (TIPS) PRI PREPREČEVANJU PONOVNIH KRVAVITEV IZ VARIC POŽIRALNIKA IN ŽELODCA PRI BOLNIKIH S PORTALNO HIPERTENZIJO
Peter Popović, 2013, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Krvavitev iz raztrganih varic požiralnika in želodca je najpogostejši zaplet portalne hipertenzije. Združena je z visoko umrljivostjo ob prvi krvavitvi in pogostih ponovnih krvavitvah pri bolnikih, ki jo preživijo. Z rezultati raziskav, ki so bile narejene pri bolnikih z akutno krvavitvijo iz raztrganih varic požiralnika in želodca, so bila sprejeta priporočila, da se programski transjugularni intrahepatični portosistemski odvod (TIPS) uporablja pri preprečevanju ponovnih krvavitev iz raztrganih varic požiralnika in želodca le v primeru, ko je medikamentozno in endoskopsko zdravljenje (EZ) neuspešno. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali je uporaba programskega TIPS v primerjavi z EZ v kombinaciji z neselektivnimi zaviralci adrenergičnih receptorjev (NSBB) smiselna pri vseh bolnikih s portalno hipertenzijo in ponovnimi krvavitvami iz raztrganih varic ali le pri posameznih bolnikih z visoko stopnjo ogroženosti. Bolniki in metode: V raziskavo smo vključili 126 bolnikov s portalno hipertenzijo in ponovnimi krvavitvami iz raztrganih varic požiralnika in želodca. 70 bolnikov smo zdravili s programskim TIPS, 56 bolnikov pa z endoskopskimi metodami v kombinaciji z NSBB. Bolnike, ki smo jih zdravili s programskim TIPS, smo vključili v raziskavo ob izvedbi posega, v povprečju 35 dni od zadnje varikozne krvavitve. Bolnike v skupini EZ smo vključili v raziskavo 30 dni po zadnji krvavitvi, po uspešnem medikamentoznem in endoskopskem zdravljenju. Rezultati: V skupini bolnikov, zdravljenih s TIPS, je 21,4 % bolnikov ponovno krvavelo iz raztrganih varic, v skupini bolnikov, zdravljenih z EZ, pa 66,1 % bolnikov. Razlika med skupinama je statistično značilno pomembna (p = 0,001; χ2 test). Na novo nastalo jetrno encefalopatijo ali poslabšanje že obstoječe je imelo 21,4 % bolnikov, zdravljenih s TIPS in 10,7 % bolnikov, zdravljenih z EZ. Razlika ni statistično značilno pomembna (p = 0,150; χ2 test). V skupini s TIPS je 10 % bolnikov umrlo zaradi ponovne krvavitve iz raztrganih varic, v skupini EZ pa 28,6 %. Razlika je statistično značilno pomembna (p = 0,086; χ2 test). Enoletno, dvoletno in petletno preživetje bolnikov, zdravljenih s TIPS in EZ, je 85 % proti 83 %; 73 % proti 67 % in 41 % proti 35 %. Razlika ni statistično značilna (p = 0,392; χ2 test). Preživetje bolnikov s stopnjo jetrne okvare Child A je enako v obeh skupinah, za stopnji Child B in Child C pa boljše v skupini TIPS. Dvoletno in petletno preživetje bolnikov s stopnjo jetrne okvare Child B v skupini TIPS je 80 % in 41 % ter 67 % in 24 % v skupini EZ. Neodvisna napovedna dejavnika preživetja ne glede na način zdravljenja sta stopnja jetrne okvare Child C in starost nad 60 let, v skupini TIPS pa še izhodiščni portalni tlak nad 40 mmHg. Povprečen čas sledenja bolnikov v skupini TIPS je bil 47 mesecev (razpon; 2–194 mesecev) in v skupini EZ 40 mesecev (razpon; 1–168 mesecev). Zaključek: Pri bolnikih, ki so bili zdravljeni s programskim TIPS, je tveganje za ponovno krvavitev iz raztrganih varic in za smrtnost zaradi ponovne krvavitve statistično pomembno manjše kot pri bolnikih, ki so bili zdravljeni z EZ. Bolniki s stopnjo jetrne okvare Child B, zlasti mlajši od 60 let in z izhodiščnim portalnim tlakom pod 40 mmHg, potrebujejo zgodnje zdravljenje s programskim TIPS.
Ključne besede: portalna hipertenzija, varice požiralnika in želodca, ponovne krvavitve iz varic, endoskopsko zdraljenje, programski transjugularni intrahepatični portosistemski odvod.
Objavljeno: 06.03.2013; Ogledov: 2271; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (11,02 MB)

8.
Vloga medicinske sestre po resekciji želodca
Maja Kračun, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega pacienta po resekciji želodca. Celotno delo je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega dela in empiričnega dela. V teoretičnem delu naloge je predstavljena resekcija želodca, zdravstvena nega pacienta pred in po resekciji ter rehabilitacija pacienta po resekciji želodca. V empiričnem delu naloge pa so predstavljeni rezultati ankete, izvedene na vzorcu 15 medicinskih sester na Oddelku za splošno in abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Celje. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti, ali je čustvena podpora najpomembnejša pri obravnavi pacienta po resekciji želodca, ali medicinske sestre menijo da imajo dovolj znanja iz področja zdravstvene nege pacienta po resekciji želodca in na kakšen način najpogosteje podajajo informacije. Z zbranimi informacijami lahko rečemo, da je čustvena podpora najpomembnejša pri obravnavi pacienta po resekciji želodca. Prav tako lahko trdimo, da medicinske sestre menijo, da potrebujejo več znanja s področja zdravstvene nege pacienta po resekciji želodca. Ugotovljeno pa je tudi, da se informacije najpogosteje podajajo v ustni obliki.
Ključne besede: resekcija želodca, zdravstvena nega, medicinska sestra, čustvena podpora, informiranje pacientov
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1426; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici