Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je pojasnjen pojem radioaktivnosti, radioaktivnih odpadkov in njegova razvrstitev ter viri nastanka. Zaradi številnih lastnosti je potrebno radioaktivne odpadke najprej obdelati na primeren način ter jih na koncu na varen način odložiti. V delu so pojasnjene tehnologije obdelave, ki vključujejo predhodno obdelavo, obdelavo, kondicioniranje in imobilizacijo. Metode odstranjevanja so prikazane glede na razvrstitev radioaktivnih odpadkov. Ob koncu je pojasnjena problematika korozije pri odlaganju radioaktivnih odpadkov v globokih geoloških tvorbah. Prikazani so rezultati raziskave korozije za 3 konkurenčne materiale, ki se uporabljajo za proizvodnjo vsebnikov radioaktivnih odpadkov za globoko geološko odlaganje. Predstavljena je tudi izbira materialov vsebnikov za RAO za prihodnje skupno odlagališče ter primerjana hrvaška in slovenska izbira načinov odstranjevanja odpadkov iz NEK.
Ključne besede: radioaktivni odpadki, predelava, odstranjevanje, korozija
Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 1049; Prenosov: 161
Celotno besedilo (2,84 MB)

Opis: V diplomski nalogi so prikazana in utemeljena področja ravnanja z radioaktivnimi odpadki, pri čemer smo se posebej osredotočili na Slovenijo in Italijo. Pri tem nas je zanimalo predvsem skladiščenje radioaktivnih odpadkov in možne nepravilnosti, ki se pri tem pojavljajo. Vpliv nepravilnega skladiščenja je zelo negativen in uničujoč za okolje in v skrajnih primerih celo smrtno nevaren za ljudi. Ugotovitve kažejo, da se pojavlja veliko kršitev zoper upoštevanja zakonov in določb, ki veljajo glede pravilnega in varnega skladiščenja; posledično je zaradi tega veliko ekološke kriminalitete, predvsem v Italiji. Naš cilj je bil ugotoviti razlike in podobnosti med omenjenima državama glede skladiščenja, prevoza in obdelave radioaktivnih odpadkov. Za naštete stvari v Sloveniji skrbijo ARAO (Agencija za upravljanje z radioaktivnimi odpadki) in različne druge agencije, kot je Agencija za varstvo okolja, Ministrstvo za promet in Ministrstvo za zdravje in človeške vire. Pri tem smo ugotovili, da v Italiji nimajo jedrskih elektrarn, saj so bile zaprte zaradi nesreče v Černobilu leta 1986. Za razliko od Italije je v Sloveniji še vedno jedrska elektrarna, in sicer v Krškem. Tam poteka skladiščenje v bazenih, ostale radioaktivne odpadke pa prepeljejo in skladiščijo v Brinju, kjer je jedrski reaktor TRIGA. Ugotovitve kažejo, da ima Italija veliko organiziranega kriminala, kjer prihaja do trgovanja in, zaradi neprimernega skladiščenja, do velike onesnaženosti okolja. V Sloveniji organiziranega kriminala v smislu trgovanja z radioaktivnimi odpadki ni, pojavljajo se sicer divja odlagališča, predvsem v osrednji Sloveniji, vendar se njihovo število z leti manjša. Nepravilno skladiščenje, prevoz in obdelava odpadkov puščajo posledice v naravi, pri ljudeh in ostalih živih organizmih, ki so lahko zelo negativne, saj radioaktivnost ostane v naravi veliko let. Ljudje lahko zbolijo za rakom in drugimi boleznimi, povezanimi z izpostavljenostjo radioaktivnemu sevanju.
Ključne besede: radioaktivnost, radioaktivni odpadki, ravnanje z radioaktivnimi odpadki, skladiščenje, ekološka kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, primerjave, Slovenija, Italija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 1674; Prenosov: 241
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: Po nesreči v Fukušimi leta 2011 se ljudje mnogo pogosteje sprašujemo o vplivih ionizirajočega sevanja na ljudi in okolje. Ta katastrofa je odmevala po vseh svetovnih medijih. Kot posledica razprav o prihodnosti in varnosti jedrske energije so bile sprejete nekatere spremembe na tem področju. Evropska komisija je dobila nalogo od Sveta EU, da pregleda obstoječe ukrepe za zagotavljanje varnosti na jedrskem področju in predlaga izboljšave. To se je tudi zgodilo leta 2014 z popravljeno direktivo o jedrski varnosti. Odmevala je tudi odločitev Nemčije, da opusti jedrski program do leta 2022. V javnosti bolj odmevajo nesreče, ki se zgodijo v jedrskih elektrarnah, vendar pa tudi dogodki, ki se lahko zgodijo v jedrskih objektih, kjer so shranjeni jedrski odpadki lahko povzročijo veliko škode. Problematika povezana v zvezi z jedrskimi odpadki, se na prvi pogled ne zdi tako pomembna kot posledice, ki jih povzroči nesreča v jedrski elektrarni, vendar pa menimo da bo v prihodnjih letih o njih vse več razprav. Ocenjujemo, da je trenutno varnostno stanje odlagališč z jedrskimi odpadki v Sloveniji zadovoljivo. Pregled stanja odlagališč v državah, kjer jedrska energija predstavlja pomemben delež pridobljene energije kot so Združene države Amerike, Nemčija ter Francija nam pove, da je skupna problematika naštetih držav vključno z Slovenijo dolgoročno zagotoviti odlagališče visoko radioaktivnih odpadkov. Opozoriti je pomembno tudi na ranljivosti oziroma potencialne primere nevarnosti, ki pretijo objektom v zvezi z jedrsko energijo. In teh je veliko. Najbolj verjetni so človeški in naravni dejavniki ter teroristična dejanja. Kot primer pri posledicah nesreč in prav tako pri vzrokih, ki lahko privedejo do katastrofalnih razsežnosti sta primera nesreč v Fukušimi ter Černobilu. Pomemben je tudi nadzor nad subjekti, ki se ukvarjajo z jedrsko energijo. Pristojni organi v Republiki Sloveniji so Uprava RS za jedrsko varnost, Uprava RS za varstvo pred sevanji ter agencija za radioaktivne odpadke. Ti subjekti tudi načrtujejo smernice in način razvoja jedrskih subjektov v prihodnosti. Pristojna za nadzor na mednarodni ravni je mednarodna Agencija za atomsko energijo. Vsi ti subjekti nadzora delujejo po ustrezni zakonodaji, po direktivi EU imenovani Direktiva Sveta 2011/70/ EUROATOM ter po nacionalni zakonodaji med katerimi sta najpomembnejša Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ter Pravilnik o ravnanju z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom.
Ključne besede: radioaktivne snovi, radioaktivni odpadki, skladiščenje radioaktivnih odpadkov, varnost, jedrska varnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.05.2015; Ogledov: 1727; Prenosov: 160
Celotno besedilo (3,13 MB)

Opis: V delu so obravnavani izračuni kritičnosti za model vsebnika z izrabljenim jedrskim gorivom. Vsebnik bodo uporabili za odlaganje visoko aktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva v globokem geološkem odlagališču. Najpomembnejša varnostna funkcija vsebnika je, da bo izoliral gorivo za zelo dolgo časa. To lahko dosežejo le tako, da zadovoljijo varnostnim funkcijam že pred odložitvijo goriva v odlagališče. Model vsebnika v odlagališču smo modelirali na podlagi geometrijskih lastnosti in lastnosti materialov vsebnika in odlagalnih celic, ki temeljijo na Švedskem preliminarnem modelu vsebnika, in lastnosti izrabljenega goriva iz jedrske elektrarne Krško. Gorivni elementi z maksimalno obogatitvijo goriva 4.951% 235U v gorivnih palicah iz cirkonijeve zlitine se vstavijo v vsebnik, obdan z glino, ki se nahaja v matični kamnini. Da zagotovijo varnostnim zahtevam goriva, pomnoževalni faktor ne sme preseči 0.95 pri abnormalnih pogojih, ki lahko nastanejo v vsebniku. Izračuni kritičnosti za normalne in abnormalne pogoje v odlagališču so bili opravljeni z uporabo računalniškega programa MCNP5 in podatkovne knjižnice ENDF/B-VI. Rezultati so pokazali, da tak vsebnik zadošča varnostnim kriterijem v abnormalnih pogojih le ob upoštevanju zgorelosti goriva. Izračuni zgorelosti goriva so bili opravljeni s programom ORIGEN 2.1, kjer smo za vhodne podatke upoštevali povprečno moč in maso urana. Modeliranje sistema z računalniškim orodjem je edina metoda, s katero je mogoče določiti vplive odlagališča na okolje, zato smo rezultate preverili z referenčnimi analizami. Zaradi nepoznavanja vhodnih podatkov, ki imajo velik vpliv na rezultate, so tudi odstopanja relativno velika. Zato smo z analizami poiskali tiste parametre, ki najbolj vplivajo na reaktivnost in lahko služijo kot pomembni indikatorji za prihodnje analize. Kljub večjim razlikam v rezultatih je pomembno, da so vsi zaključki enaki. Kritične razmere v vsebniku lahko nastanejo le v primeru, ko se v vsebniku nahaja sveže gorivo in ko je ves prazen prostor v vsebniku zapolnjen z vodo. Da zagotovimo zahtevam za kritičnost, moramo nujno upoštevati zgorelost goriva. Rezultati kažejo, da je v primeru, da je obogatitev goriva večja od 4% 235U, minimalna zgorelost goriva, ki ga lahko vstavimo v vsebnik, 20 MWd/kgU. Na podlagi rezultatov smo zaključili, da lahko shranimo izrabljeno jedrsko gorivo iz jedrske elektrarne Krško v vsebnike, ki temeljijo na Švedskem modelu le pod določenimi pogoji. Poleg tega pa je pomembno oceniti vse predpostavke, ki smo jih upoštevali pri izračunih, saj so nekatere zelo konzervativne.
Ključne besede: kritičnost, visoko radioaktivni odpadki, zgorelo gorivo, odlagališče, Monte Carlo
Objavljeno v DKUM: 23.09.2014; Ogledov: 1854; Prenosov: 128
Celotno besedilo (2,13 MB)

Opis: Jedrska elektrarna Krško, z okrajšavo imenovana NEK letno proizvede približno 5 milijard kWh električne energije, kar predstavlja nekje 40% letne proizvodnje v Sloveniji. Diplomsko delo ima dva dela. V prvem delu so na kratko opisana teoretična znanja iz področja skladiščenja. V drugem delu diplomskega dela je opisano delovanje jedrske elektrarne, nato pa se omejimo na skladiščenje nizko in srednje radioaktivni odpadkov v NEK. V poglavju o skladiščenju je najprej predstavljen skladiščni prostor in njihov način skladiščenja, kasneje je opisan izboljšan način skladiščenja, ki bi jim omogočal skladiščenje večjega števila sodov. Z uvedbo pretočnih regalov bi se njihova učinkovitost skladiščenja povečala.
Ključne besede: skladiščenje, jedrska elektrarna, radioaktivni odpadki, pretočni regal
Objavljeno v DKUM: 14.10.2013; Ogledov: 1865; Prenosov: 223
Celotno besedilo (3,23 MB)