1. Islam kot nacionalistični instrument odpora proti percipirani dominaciji ZahodaDragan Potočnik, Primož Šterbenc, 2023, pregledni znanstveni članek Opis: Zahodne kolonialne sile so skozi 19. stoletje zasedle šibkejši muslimanski svet in med svojo vladavino izvajale za muslimane travmatične politike. Čeprav so do prve polovice 20. stoletja muslimanske države dobile formalno neodvisnost, pa večji del muslimanov meni, da Zahod z neokolonialnimi politikami še vedno vlada svetu islama. Takšno prepričanje najbolj ustvarjajo neposredni vojaški posegi Zahoda. Muslimani so se percipirani podrejenosti najprej poskušali upirati s pomočjo sekularnega arabskega nacionalizma, po letu 1967 pa se je kot nacionalistični instrument odpora uveljavil islam. Dogajanja v odnosu med muslimanskim svetom in Zahodom po letu 1967, predvsem radikalizacijo muslimanov, je mogoče razlagati z uporabo socioloških konceptov kulturne obrambe, religijskega nastopa in kozmične vojne.
Ključne besede: muslimanski svet, Zahod, neokolonializem, islam, religijski nacionalizem, radikalizacija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Povezava na datoteko |
2. Vahabistični radikalizem kot temelj terorizma v Bosni in Hercegovini : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloAjla Sefić, 2024, diplomsko delo Opis: Največji oborožen konflikt v Evropi, ki se je zgodil po drugi svetovni vojni, je bila vojna v Bosni in Hercegovini (BiH), ki je trajala od leta 1992 do leta 1995. Poleg Srbov, Hrvatov in Bošnjakov, so se v tej vojni, na strani bosanskih muslimanov, borili tudi prostovoljci iz različnih držav. Večina jih je bila iz Savdske Arabije, Egipta, Libije, Iraka in Irana. Ko se je vojna končala, so morali vsi tuji borci zapustiti državo, ampak še danes niso tega storili. Skupaj s še nekaterimi Bošnjaki širijo radikalno obliko islama, ki se imenuje vahabizem. Na določenih območjih BiH so nekdanji borci in del Bošnjakov ustanovili organizacije in svoje skupnosti, kjer živijo samo vahabiti. Nekateri pripadniki vahabitskih skupnosti so se povezovali z ostalimi pripadniki radikalnega islama po vsem svetu in sodelovali v terorističnih in kriminalnih dejavnostih. Diplomsko delo se osredotoča na ideologijo, ki želi oblikovati družbo po vzorcih tako imenovanega izvornega islama. Teroristična grožnja v BiH je majhna, saj od leta 2016 ni bilo storjenih terorističnih dejanj. Danes, po sprejetju vahabizma v bosansko družbo, številni muslimani v BiH ne vidijo nobene nevarnosti niti razumejo razlik v obrednem in tradicionalnem izvajanju verskih dolžnostih. Pojav vahabizma ustvarja zmedo med muslimani in medsebojna nestrinjanja a največjo nevarnost predstavlja za Islamsko skupnost v BiH. Vahabizem veliko vpliva na pojav sporov med ljudmi in samega terorizma v BiH ter pojava strahu med prebivalci. Menimo, da vahabizem predstavlja enega od potencialnih virov ogrožanja varnosti prebivalstva in same države Bosne in Hercegovine.
Ključne besede: vahabizem, radikalizacija, terorizem, džihad, Bosna in Hercegovina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 96; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Ranljivost prebežnikov za radikalizacijo : magistrsko deloŠpela Černigoj, 2022, magistrsko delo Opis: Z družbeno-geopolitično preobrazbo sveta se v zadnjih nekaj letih krepi tudi begunsko-migrantska problematika, ki prinaša (vedno) več različnih izzivov. Mednje štejemo družbene, kulturne, gospodarske, pa tudi varnostne izzive. Varnostno vprašanje migracij postaja pomemben del razprave med različnimi mednarodnimi akterji. V zadnjih dveh desetletjih se v sklopu tega pojavlja vprašanje povezanosti migracij z nasilnim ekstremizmom, terorizmom in radikalizacijo. Strokovnjaki med najranljivejše skupine, dovzetne za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem oz. terorizem, uvrščajo tudi prebežnike. Slednji zaradi različnih psiholoških, socialnih, političnih, ideoloških, verskih in kulturnih razhajanj (med pričakovanim in dejanskim) postajajo vse lažje »žrtve« procesa radikalizacije. Njihovo ranljivost lahko opredelimo na podlagi različnih mikro, mezo in makro dejavnikov, ki nanje vplivajo v različnih kombinacijah, intenzivnostih in sosledjih. Vse tri ravni nam približajo socialnopsihološke vzroke radikalizacije, socializacije in mobilizacije, ki vodijo v nasilni ekstremizem in s tem povezanimi procesi angažiranja. Za zmanjševanje ranljivosti prebežnikov za radikalizacijo je potreben razvoj učinkovitih in delujočih antiradikalizacijskih programov, ki delujejo v smeri preprečevanja in odvračanja tveganj, da bi se radikalizacija sploh pojavila oz. ukoreninila. V sklopu preprečevanja ranljivosti prebežnikov potrebujemo učinkovit integracijski sistem, ki uspešno prepozna in razume pretekle frustracije ter trenutne potrebe prebežnikov v njihovem novem okolju. Treba je vzpostaviti enotni okvir, ki prispeva k celovitemu pristopu upravljanja migracij ter azila, ustvariti učinkovitejši sistem, odporen proti migracijskim pritiskom, delati v smeri odpravljanja »push« in »pull« faktorjev ter se še dodatno posvetiti najbolj prizadetim državam. Delovati je treba na enotni ravni, z več-deležniškim udejstvovanjem, mednarodnim sodelovanjem ter po zgledu dobrih praks.
Ključne besede: magistrska dela, prebežniki, ranljivost, radikalizacija, nasilni ekstremizem
Objavljeno v DKUM: 07.06.2022; Ogledov: 703; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. Analiza programov deradikalizacije v Evropi in možnosti implementacije v Sloveniji : magistrsko deloNatalija Mrazovič-Kavaš, 2021, magistrsko delo Opis: Čeprav sta proučevanje deradikalizacije in odvračanje od radikalizacije relativno novi, je v zadnjih nekaj desetletjih veliko držav Evropske unije oblikovalo programe za obravnavo naraščajoče grožnje ekstremizma in radikalizacije – tako z verskega kot s političnega vidika. Radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem in z njo radikalizirane posameznike in skupine, predstavlja enega izmed večjih varnostnih izzivov v sodobni družbi, prav tako se dojema za eno izmed večjih naraščajočih groženj Evropski uniji. Številni strokovnjaki in raziskovalci so v okviru preprečevanja pojavnih oblik in negativnih posledic začeli razvijati preventivne ukrepe, med drugim tudi z deradikalizacijo. To vodi do številnih vprašanj: ali se sedanji programi deradikalizacije uporabljajo za radikalizirane posameznike, ali so pri tem potrebni različni pristopi in ali bi ti programi pripomogli k ponovni vključitvi posameznika nazaj v družbo. Obstaja precej nesoglasij glede tega, ali so takšni programi učinkoviti ukrepi za reševanje problema in kateri so ključni sestavni deli takšnega programa. Zato sta proces deradikalizacije in njen uspeh ključnega pomena za varnost na socialni, nacionalni in mednarodni ravni. V magistrskem delu so bili izbrani programi, ki so jih razvile evropske države, in sicer Nemčija, Nizozemska in Švedska, v delu se je poskušalo najti čim več podobnosti in razlik med njimi. Prav tako je bila narejena primerjava ugotovitev intervjujev slovenskih strokovnjakov z varnostnega področja. Ker Slovenija svojega programa deradikalizacije nima, se je v magistrskem delu poskušalo s pomočjo opravljenih intervjujev in analize programov evropskih držav najboljše prakse implementirati na raven države.
Ključne besede: magistrska dela, radikalizacija, ekstremizem, preprečevanje, deradikalizacija
Objavljeno v DKUM: 31.08.2021; Ogledov: 932; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,26 MB) |
5. Vloga lokalne skupnosti in policije v lokalni skupnosti pri procesu preprečevanja in odvračanja od radikalizacije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAida Ajdinović, 2021, diplomsko delo Opis: Vprašanje zaznavanja in preprečevanja radikalizacije ter deradikalizacije je postalo v zadnjih dveh desetletjih ena od osrednjih tem varstvoslovja. Teroristični napadi v evropskih prestolnicah, nasilje nad manjšinami, in borci, ki se vračajo iz bojišč v tujini so le nekateri primeri radikalizacije v sodobni Evropi. V diplomski nalogi so obravnavani in pojasnjeni osnovni termini, povezani s temo, nato pa so predstavljeni različni pogledi na kompleksen fenomen radikalizacije ter najpogostejših oblik nasilnih političnih in verskih ekstremizmov. V osrednjem delu prikazuje faze radikalizacije ter možnosti ukrepanja pri vsaki od njih, prav tako pa poskuša prepoznati ključne družbene akterje, s katerimi je boj proti radikalizaciji uspešnejši.
Sodobna teorija in praksa namreč kažeta, da radikalizacija ne vodi nujno v izvajanje nasilnih kaznivih dejanj zoper življenje in zdravje ljudi, in tako je za zgodnjo zaznavanje radikalizacije ključna intervencija iz lokalnega okolja radikaliziranega posameznika ali skupine, medtem ko so represivni organi pomembnejši v poznejših fazah radikalizacije, ko se posameznik ali skupina že pomikajo proti nasilju. Pri tem pa ne gre le za detektiranje deležnikov, temveč morajo tudi deležniki sami prepoznati svojo vlogo ter biti primerno usposobljeni in izobraženi, da se lahko odzovejo na rastočo nevarnost radikalizacije. V zadnjih poglavjih so predstavljene še nekatere dobre prakse ter možnosti prenosa širokega vsedružbenega pristopa v slovensko realnost.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilni ekstremizem, radikalizacija, deradikalizacija, policijsko delo v skupnosti, družbeno odzivanje
Objavljeno v DKUM: 07.05.2021; Ogledov: 907; Prenosov: 92
Celotno besedilo (745,39 KB) |
6. Ocena zmožnosti implementacije modela preprečevanja in izključevanja iz procesa nadaljnje radikalizacije na lokalni ravni : magistrsko deloNana Kozmelj, 2020, magistrsko delo Opis: Radikalizacija ima dvojno naravo; lahko pomeni odmik od trenutnih vedenjskih vzorcev in je vir sprememb in razvoja, lahko pa zaradi nasprotovanja vrednotam večinske družbe vodi v nasilno vedenje. Čeprav lahko radikalizacija predstavlja iskanje novih poti in rešitev ter vodi v napredek in razvoj, je tista, ki vodi v različne oblike nasilja (od psihičnega, fizičnega, verbalnega pa vse do izvajanja kaznivih ravnanj) tista, ki se ji mora družba posvetiti že v najzgodnejši fazi zaznave. Cilj zgodnjega odzivanja je izključevanje radikaliziranega posameznika iz teh procesov, hkrati pa vplivanje na dejavnike radikalizacije in na sprožilce, ki ga usmerijo na to pot.
Raziskave so pokazale, da so ena od najbolj najranljivejših skupin za radikalizacijo mladostniki, zato je treba razviti aktivnosti, ki so prvenstveno namenjene prav preprečevanju radikalizacije mladih. Posebno vlogo pri tem ima lokalna skupnost, podprta s politikami, koordinacijo in logistično podporo z nacionalne ravni. Tovrstno odzivanje na procese radikalizacije poteka skozi tri faze preventive in zajema tudi pripravo na ponovno vključitev radikaliziranega posameznika v družbo. Pri tem morajo sodelovati vsi ključni partnerji na lokalni ravni: centri za socialno delo, izobraževalne ustanove, zdravstvene ustanove, psihologi in psihiatrične ustanove, zapori in prevzgojni domovi, probacijska služba, verske institucije, nevladne organizacije in policija v določenih situacijah. V magistrski nalogi predstavljamo model tovrstnega odzivanja, ki smo ga poimenovali prepreči-odvrni-opozori (P-O-O), in s študijo primera lokalne skupnosti v Sloveniji ugotavljamo, v kolikšni meri bi bil takšen model ustrezen tudi za slovensko družbeno okolje.
Ključne besede: magistrska dela, izključevanje, preprečevanje, radikalizacija, vsedružbeni odziv, model prepreči-odvrni-opozori
Objavljeno v DKUM: 29.11.2020; Ogledov: 882; Prenosov: 93
Celotno besedilo (838,73 KB) |
7. Protiradikalizacijske strategije mednarodnih politično-varnostnih organizacij : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeManca Drnovšček, 2020, diplomsko delo Opis: Eskalacija tako kompleksnega in dinamičnega procesa, kot je radikalizacija, ostaja resna varnostna grožnja 21. stoletja. Stopnja nevarnosti, ki jo predstavljajo potujoči radikalizirani Evropejci, konstantno niha, sploh v trenutnih razmerah, ko se države soočajo z velikim številom tako legalnih kot ilegalnih migracij. Moralna panika in islamofobija, ki ju sproža surovost terorističnih napadov po svetu, polarizacijo družbe zgolj še povečujeta. Ravno razcepljenost družbe in z njo povezana konfliktna nestrpnost pa zagotavljata idealne pogoje za kalitev ekstremizma in radikalnih ideologij. Radikalizacija je danes zakoreninjena že kar globoko v družbenih porah. Sprva tih proces, skrivajoč se pod pretvezo nedolžnosti, za seboj pušča precej razsežne posledice. Mnogim terorističnim celicam služi kot eden izmed poglavitnih mehanizmov za novačenje novih podpornikov ekstremističnih ideologij, njena večplastna narava pa predstavlja izziv številnim mednarodnim politično-varnostnim organizacijam (EU, OZN, OVSE, NATO in Svet Evrope), ki si prizadevajo za čimprejšnjo odpravo tega globalnega problema. Razumevanje terorističnih groženj današnjega in jutrišnjega časa vsekakor zahteva multidimenzionalen odziv, ki vključuje kar se da optimalne preventivne in reaktivne ukrepe. Sprejetje učinkovitih varnostnih protiradikalizacijskih strategij in kasnejša implementacija le-teh je nujna protiutež v boju z radikalizacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, radikalizacija, ekstremizem, preprečevanje, protiradikalizacijske strategije, mednarodne organizacije
Objavljeno v DKUM: 25.09.2020; Ogledov: 1122; Prenosov: 181
Celotno besedilo (864,90 KB) |
8. 21. Dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 3. junij 2020 : Zbornik povzetkov2020, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Prispevki 21. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki štirih okroglih miz in povzetki šestintridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik kibernetske varnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, policijskega dela v skupnosti, preprečevanja in prepoznavanja radikalizacije, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, temeljnih pravic v policijskih postopkih, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvajanja kazenskih sankcij, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, kibernetska varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost
Objavljeno v DKUM: 29.05.2020; Ogledov: 1488; Prenosov: 209
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Preprečevanje radikalizacije v Republiki Sloveniji - od represivnega k vseskupnostnemu pristopuAlbert Černigoj, 2020, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je na osnovi identificiranih pomanjkljivosti in prednosti, ki jih imamo pri preprečevanju radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, podrobneje predstaviti prihodnje izzive in priložnosti, ki jih ima Slovenija pri vzpostavljanju, celovitega, trajnostnega, učinkovitega in vseskupnostnega pristopa na nacionalni ravni.
Metode:
Prispevek je strokovne narave in združuje praktične izkušnje, pridobljene pri vzpostavljanju sistemskega preprečevanja radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, pregled nekaterih zadnjih strokovnih in znanstvenih dognanj ter uveljavljenih dobrih praks na mednarodni ravni.
Ugotovitve:
Nepredvidljivost in fragmentacija terorizma danes zahteva pristop, ki bo ob prilagodljivosti zagotavljal celovito in trajnostno naslavljanje s terorizmom povezanih tveganj. V zagotavljanje celovitosti je treba vključiti najširši krog tako varnostnih kot tudi nevarnostnih deležnikov, vključno s civilno družbo in interesnimi skupinami, ter jim zagotoviti potrebne mehanizme, vire in orodja za praktike. Mednje sodijo tudi indikatorji za pravočasno odkrivanje radikalizacije, katerih uporabo lahko praktiki zagotovijo le ob ustreznem znanju in medsebojnem povezovanju. Na osnovi lastno razvitih in tujih dobrih praks je slovenska policija v preteklih letih skupaj z drugimi deležniki pristopila k vzpostavitvi preprečevanja radikalizacije, ki bo ob novih sistemskih rešitvah omogočalo prenos le teh na praktično raven. K učinkovitemu prenosu in uporabi bo dodatno pripomogla sprejeta Strategija za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma, ki bo poleg načrtnosti zagotavljala okrepljeno sodelovanje.
Praktična uporabnost:
Ugotovitve bodo dodatno pripomogle odločevalcem in drugim zainteresiranim pri hitrejšem in učinkovitejšem vzpostavljanju celovitega, vseskupnostnega pristopa preprečevanja radikalizacije.
Ključne besede: terorizem, nasilni ekstremizem, radikalizacija, preprečevanje, vseskupnostni pristop
Objavljeno v DKUM: 28.05.2020; Ogledov: 1040; Prenosov: 66
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Indikatorji islamistične radikalizacijeKlemen Kocjančič, Iztok Prezelj, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Islamistična radikalizacija v smeri izvajanja nasilja je postala pereč družbeni problem, ki lahko doseže višek v islamističnem ekstremizmu in terorizmu. Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje islamistične radikalizacije.
Metode:
Po preučitvi literature o ranljivosti verskih skupin sta bili v empiričnem delu uporabljeni metodi študije primerov in intervjujev s predstavniki ključnih verskih skupnosti ter Urada za verske skupnosti v Sloveniji.
Ugotovitve:
Obstoječi primeri islamistične radikalizacije v Sloveniji kažejo nižjo intenzivnost v primerjavi s tujino, a njihova prisotnost že omogoča opredelitev nabora indikatorjev. Intervjuji s predstavniki verskih skupnosti potrjujejo zavedanje nevarnosti islamistične radikalizacije in s tem povezanih tveganj. V prispevku so opredeljeni različni indikatorji islamističnega radikalnega vedenja in delovanja, še posebej pa so bili opredeljeni indikatorji radikalizacije borcev povratnikov.
Omejitve/uporabnost raziskave
Tovrstna opredelitev in pojasnitev indikatorjev islamistične radikalizacije sta absolutno relevantni z vidika oblikovanja slovenskega sistema identificiranja in zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo pri posameznikih in skupinah. Rezultati so lahko uporabni tudi v drugih državah. Raziskava je omejena zaradi majhnega nabora sogovornikov, na katerem temeljijo indikatorji. To je bilo mogoče v določeni meri preseči z uporabo širše konceptualne literature na to temo.
Praktična uporabnost:
Nabor indikatorjev bo praktikom z različnih področij omogočal, da svojo pozornost usmerijo na oblike vedenja, ki so tvegane in značilne za islamistično radikalizacijo v smeri nasilja.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek na izviren način kombinira teorijo ranljivosti verskih skupin z modeli islamistične radikalizacije in intervjuji v lokalnem okolju. Rezultati pomembno dopolnjujejo obstoječe vedenje o spektru problema radikalizacije na osnovi identificiranih indikatorjev.
Ključne besede: indikatorji, verska radikalizacija, ekstremizem, islamistični terorizem, islamizem, polarizacija
Objavljeno v DKUM: 28.05.2020; Ogledov: 1220; Prenosov: 85
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
