| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena zmožnosti implementacije modela preprečevanja in izključevanja iz procesa nadaljnje radikalizacije na lokalni ravni
Nana Kozmelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Radikalizacija ima dvojno naravo; lahko pomeni odmik od trenutnih vedenjskih vzorcev in je vir sprememb in razvoja, lahko pa zaradi nasprotovanja vrednotam večinske družbe vodi v nasilno vedenje. Čeprav lahko radikalizacija predstavlja iskanje novih poti in rešitev ter vodi v napredek in razvoj, je tista, ki vodi v različne oblike nasilja (od psihičnega, fizičnega, verbalnega pa vse do izvajanja kaznivih ravnanj) tista, ki se ji mora družba posvetiti že v najzgodnejši fazi zaznave. Cilj zgodnjega odzivanja je izključevanje radikaliziranega posameznika iz teh procesov, hkrati pa vplivanje na dejavnike radikalizacije in na sprožilce, ki ga usmerijo na to pot. Raziskave so pokazale, da so ena od najbolj najranljivejših skupin za radikalizacijo mladostniki, zato je treba razviti aktivnosti, ki so prvenstveno namenjene prav preprečevanju radikalizacije mladih. Posebno vlogo pri tem ima lokalna skupnost, podprta s politikami, koordinacijo in logistično podporo z nacionalne ravni. Tovrstno odzivanje na procese radikalizacije poteka skozi tri faze preventive in zajema tudi pripravo na ponovno vključitev radikaliziranega posameznika v družbo. Pri tem morajo sodelovati vsi ključni partnerji na lokalni ravni: centri za socialno delo, izobraževalne ustanove, zdravstvene ustanove, psihologi in psihiatrične ustanove, zapori in prevzgojni domovi, probacijska služba, verske institucije, nevladne organizacije in policija v določenih situacijah. V magistrski nalogi predstavljamo model tovrstnega odzivanja, ki smo ga poimenovali prepreči-odvrni-opozori (P-O-O), in s študijo primera lokalne skupnosti v Sloveniji ugotavljamo, v kolikšni meri bi bil takšen model ustrezen tudi za slovensko družbeno okolje.
Ključne besede: magistrska dela, izključevanje, preprečevanje, radikalizacija, vsedružbeni odziv, model prepreči-odvrni-opozori
Objavljeno: 29.11.2020; Ogledov: 133; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (838,73 KB)

2.
Protiradikalizacijske strategije mednarodnih politično-varnostnih organizacij
Manca Drnovšček, 2020, diplomsko delo

Opis: Eskalacija tako kompleksnega in dinamičnega procesa, kot je radikalizacija, ostaja resna varnostna grožnja 21. stoletja. Stopnja nevarnosti, ki jo predstavljajo potujoči radikalizirani Evropejci, konstantno niha, sploh v trenutnih razmerah, ko se države soočajo z velikim številom tako legalnih kot ilegalnih migracij. Moralna panika in islamofobija, ki ju sproža surovost terorističnih napadov po svetu, polarizacijo družbe zgolj še povečujeta. Ravno razcepljenost družbe in z njo povezana konfliktna nestrpnost pa zagotavljata idealne pogoje za kalitev ekstremizma in radikalnih ideologij. Radikalizacija je danes zakoreninjena že kar globoko v družbenih porah. Sprva tih proces, skrivajoč se pod pretvezo nedolžnosti, za seboj pušča precej razsežne posledice. Mnogim terorističnim celicam služi kot eden izmed poglavitnih mehanizmov za novačenje novih podpornikov ekstremističnih ideologij, njena večplastna narava pa predstavlja izziv številnim mednarodnim politično-varnostnim organizacijam (EU, OZN, OVSE, NATO in Svet Evrope), ki si prizadevajo za čimprejšnjo odpravo tega globalnega problema. Razumevanje terorističnih groženj današnjega in jutrišnjega časa vsekakor zahteva multidimenzionalen odziv, ki vključuje kar se da optimalne preventivne in reaktivne ukrepe. Sprejetje učinkovitih varnostnih protiradikalizacijskih strategij in kasnejša implementacija le-teh je nujna protiutež v boju z radikalizacijo.
Ključne besede: diplomske naloge, radikalizacija, ekstremizem, preprečevanje, protiradikalizacijske strategije, mednarodne organizacije
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 80; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (864,90 KB)

3.
21. Dnevi varstvoslovja, Ljubljana, 3. junij 2020
2020, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Prispevki 21. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki štirih okroglih miz in povzetki šestintridesetih prispevkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik kibernetske varnosti, pluralizacije policijske dejavnosti, policijskega dela v skupnosti, preprečevanja in prepoznavanja radikalizacije, varnosti v lokalnih skupnostih, različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, temeljnih pravic v policijskih postopkih, nadzora nad delom policije, kriminalistične in varstvoslovne terminologije, detektivske dejavnosti, izvajanja kazenskih sankcij, sodobnih tehnologij pri zagotavljanju varnosti in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, kibernetska varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost
Objavljeno: 29.05.2020; Ogledov: 352; Prenosov: 76
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Preprečevanje radikalizacije v Republiki Sloveniji - od represivnega k vseskupnostnemu pristopu
Albert Černigoj, 2020, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je na osnovi identificiranih pomanjkljivosti in prednosti, ki jih imamo pri preprečevanju radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, podrobneje predstaviti prihodnje izzive in priložnosti, ki jih ima Slovenija pri vzpostavljanju, celovitega, trajnostnega, učinkovitega in vseskupnostnega pristopa na nacionalni ravni. Metode: Prispevek je strokovne narave in združuje praktične izkušnje, pridobljene pri vzpostavljanju sistemskega preprečevanja radikalizacije, ki vodi v terorizem in nasilni ekstremizem, pregled nekaterih zadnjih strokovnih in znanstvenih dognanj ter uveljavljenih dobrih praks na mednarodni ravni. Ugotovitve: Nepredvidljivost in fragmentacija terorizma danes zahteva pristop, ki bo ob prilagodljivosti zagotavljal celovito in trajnostno naslavljanje s terorizmom povezanih tveganj. V zagotavljanje celovitosti je treba vključiti najširši krog tako varnostnih kot tudi nevarnostnih deležnikov, vključno s civilno družbo in interesnimi skupinami, ter jim zagotoviti potrebne mehanizme, vire in orodja za praktike. Mednje sodijo tudi indikatorji za pravočasno odkrivanje radikalizacije, katerih uporabo lahko praktiki zagotovijo le ob ustreznem znanju in medsebojnem povezovanju. Na osnovi lastno razvitih in tujih dobrih praks je slovenska policija v preteklih letih skupaj z drugimi deležniki pristopila k vzpostavitvi preprečevanja radikalizacije, ki bo ob novih sistemskih rešitvah omogočalo prenos le teh na praktično raven. K učinkovitemu prenosu in uporabi bo dodatno pripomogla sprejeta Strategija za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma, ki bo poleg načrtnosti zagotavljala okrepljeno sodelovanje. Praktična uporabnost: Ugotovitve bodo dodatno pripomogle odločevalcem in drugim zainteresiranim pri hitrejšem in učinkovitejšem vzpostavljanju celovitega, vseskupnostnega pristopa preprečevanja radikalizacije.
Ključne besede: terorizem, nasilni ekstremizem, radikalizacija, preprečevanje, vseskupnostni pristop
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 296; Prenosov: 23
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Indikatorji islamistične radikalizacije
Klemen Kocjančič, Iztok Prezelj, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Islamistična radikalizacija v smeri izvajanja nasilja je postala pereč družbeni problem, ki lahko doseže višek v islamističnem ekstremizmu in terorizmu. Namen prispevka je identificirati ključne indikatorje islamistične radikalizacije. Metode: Po preučitvi literature o ranljivosti verskih skupin sta bili v empiričnem delu uporabljeni metodi študije primerov in intervjujev s predstavniki ključnih verskih skupnosti ter Urada za verske skupnosti v Sloveniji. Ugotovitve: Obstoječi primeri islamistične radikalizacije v Sloveniji kažejo nižjo intenzivnost v primerjavi s tujino, a njihova prisotnost že omogoča opredelitev nabora indikatorjev. Intervjuji s predstavniki verskih skupnosti potrjujejo zavedanje nevarnosti islamistične radikalizacije in s tem povezanih tveganj. V prispevku so opredeljeni različni indikatorji islamističnega radikalnega vedenja in delovanja, še posebej pa so bili opredeljeni indikatorji radikalizacije borcev povratnikov. Omejitve/uporabnost raziskave Tovrstna opredelitev in pojasnitev indikatorjev islamistične radikalizacije sta absolutno relevantni z vidika oblikovanja slovenskega sistema identificiranja in zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo pri posameznikih in skupinah. Rezultati so lahko uporabni tudi v drugih državah. Raziskava je omejena zaradi majhnega nabora sogovornikov, na katerem temeljijo indikatorji. To je bilo mogoče v določeni meri preseči z uporabo širše konceptualne literature na to temo. Praktična uporabnost: Nabor indikatorjev bo praktikom z različnih področij omogočal, da svojo pozornost usmerijo na oblike vedenja, ki so tvegane in značilne za islamistično radikalizacijo v smeri nasilja. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek na izviren način kombinira teorijo ranljivosti verskih skupin z modeli islamistične radikalizacije in intervjuji v lokalnem okolju. Rezultati pomembno dopolnjujejo obstoječe vedenje o spektru problema radikalizacije na osnovi identificiranih indikatorjev.
Ključne besede: indikatorji, verska radikalizacija, ekstremizem, islamistični terorizem, islamizem, polarizacija
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 346; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Pojavnost in indikatorji radikalizacije zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito v Sloveniji
Kaja Prislan, Andrej Sotlar, Branko Lobnikar, Maja Modic, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati dovzetnost in ranljivost zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem. Proučiti želimo izkušnje iz slovenske prakse in na tej podlagi identificirati indikatorje, ki bi lahko služili za zgodnjo detekcijo tveganj za radikalizacijo pri analiziranih skupinah. Metode: Indikatorji za analizo tveganj, povezanih z radikalizacijo, so bili identificirani v večdelni raziskavi, ki je obsegala pregled literature in primerov iz praks, terensko anketiranje med policisti, ki se ukvarjajo s preiskovanjem ter preprečevanjem radikalizacije, ter fokusno skupino, v katero so bili vključeni strokovnjaki s področja izvrševanja kazenskih sankcij. Ugotovitve: Rezultati raziskave so pokazali, da je ranljivost in dovzetnost za radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem, mogoče prepoznati na podlagi zunanjih in notranjih indikatorjev, povezanih z vedenjem, socializacijo in osebnimi prepričanji, ob upoštevanju kontekstualnih okoliščin analiziranih populacij. Kljub prepoznavanju potencialnih tveganj za radikalizacijo zapornikov, oseb v probaciji in prosilcev za mednarodno zaščito med ključnimi deležniki, ki se ukvarjajo s problematiko radikalizacije, je pojavnost radikalizacije med analiziranimi skupinami v Sloveniji zaenkrat relativno redka. Omejitve/uporabnost raziskave Zaradi omejenega števila strokovnjakov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s preprečevanjem in preiskovanjem radikalizacije, sta bili empirični raziskavi opravljeni na manjšem vzorcu izpraševancev. Rezultati, ki dajejo vpogled v trenutno stanje radikalizacije med različnimi ranljivimi skupinami v Sloveniji, so uporabni za strateško in operativno raven varnostnih strokovnjakov, tako pri načrtovanju kot izvajanju programov preprečevanja radikalizacije, odvračanja od radikalizacije ter deradikalizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek z večdelno raziskavo, ki vključuje kombinacijo različnih raziskovalnih metod, prikazuje izkušnje iz prakse in daje vpogled v trenutno stanje na področju radikalizacije med zaporniki, osebami v probaciji in prosilci za mednarodno zaščito. Gre za prvo raziskavo v Sloveniji, ki proučuje dovzetnost specifičnih ranljivih skupin. Nabor predstavljenih indikatorjev za prepoznavanje tveganj za radikalizacijo pa je uporaben za razvoj nacionalnih in lokalnih strategij v prihodnje.
Ključne besede: zaporniki, probacija, prosilci za mednarodno zaščito, radikalizacija, ranljivost
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 311; Prenosov: 17
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Identifikacija in spremljanje radikalizacije na osnovi indikatorjev
Iztok Prezelj, Branko Lobnikar, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je na podlagi analize preteklih primerov, pregleda literature in na podlagi analize odgovorov fokusnih skupin konceptualno opredeliti indikatorje zgodnjega opozarjanja na radikalizacijo. Metode: Najprej smo opravili temeljit pregled literature, na vzorcu različnih deležnikov smo izvedli fokusne skupine in s pomočjo vsebinske analize identificirali skupne vedenjske indikatorje, ki smo jih uporabili pri oblikovanju modela zgodnjega zaznavanja radikalizacije pri posameznikih v Sloveniji. S pomočjo različnih spletnih orodij Word Cloud smo indikatorje tudi grafično ponazorili glede na njihovo frekvenco pojavljanja znotraj posameznih fokusnih skupin. Ugotovitve: Izdelan je bil indikatorski model RadCePro, v katerega smo vključili naslednje vedenjske indikatorje radikalizacije: verbalno ali fizično nasilno vedenje, grožnje z nasilnim vedenjem; opravičevanje nasilnega vedenja; absolutno zavračanje drugih (po veri, politični pripadnosti) in drugačnih (rasa, spolna pripadnost); nenadna sprememba v vedenju – odklanjanje hrane, odklanjanje zdravljenja, odklanjanje nečesa, kar je bilo za osebo značilno in običajno v preteklosti; prostovoljna ali neprostovoljna socialna marginalizacija; občutek osamljenosti, nekoristnosti, nepripadnosti skupini, skupnosti ter prekinitev socialnih stikov z družino in prijatelji; nesprejemanje pravil, izvrševanje kaznivih ravnanj; izražen narcisizem in dovzetnost za teorije zarot; zavračanje avtoritete, pravil, postopkov; prekomerna verska vnema, nezadovoljstvo z običajnimi verskimi praksami, zavračanje verskih avtoritet; pogosta zloraba alkohola, drog; iskanje virov o skrajnih ideologijah in idejah ter tetovaže in nakit z radikalno vsebino in simboli, gestikulacija ekstremističnih znakov, izražanje pripadnosti ekstremistični skupini z oblačili ali na kak drug način (glasba, literatura). Izvirnost/pomembnost prispevka: Rezultat študije je prvi celoviti model indikatorjev radikalizacije v Sloveniji.
Ključne besede: radikalizacija, indikatorji, eskalacija, zgodnje opozarjanje, nasilje, nasilni ekstremizem, terorizem, Slovenija
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 309; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Medijsko poročanje o radikalizaciji in policijski dejavnosti v Sloveniji
Sedita Ćatić Tasev, 2020, magistrsko delo

Opis: V današnjem času smo priča številnim radikaliziranim dejanjem ter njihovim razsežnim posledicam. Danes sta radikalizacija in terorizem med najbolj perečimi problemi, kar predstavlja tudi težavo pri varnostnih ukrepih in preprečevanju takšne oblike terorja. Pred mednarodnim terorizmom ni varna več nobena država. Danes je tako rekoč vsakdo v nevarnosti, da postane žrtev ugrabitve ali bombnega napada teroristov. Učinkovitost terorizma pa narašča s sodobnim razvojem orožja (visoko eksplozivna sredstva,jedrsko, biološko, kemično orožje), ki omogoča majhnim skupinam ljudi, da povzročijo veliko materialne škode. Kar teroristom dodatno omogoča hitro širjenje strahu, pa je razvoj medijev in informacijske tehnologije. Radikalizacija je zapleten proces, sestavljen iz več faktorjev, kar je tudi razlog, zakaj še vedno nimamo natančne definicije tega pojma. V magistrski nalogi smo pojasnili pojem radikalizacije ter pojme, povezane s radikalizacijo. Prikazali in pojasnili smo tako čustvene kot tudi družbene vzroke za radikalizacijo, ter preučili njene faze. V središče naloge smo postavili medijsko poročanje o radikalizaciji, na osnovi analize novinarskih prispevkov v revijah Mladina in Reporter smo iskali razlike v njunem poročanju o radikalizaciji. Na kratko smo predstavili projekte namenjene preprečevanju radikalizacije. Medijsko poročanje ima namreč pomemben vpliv. Radikalne skupine želijo poudariti svoje težnje in dokazati gledalcem, da je sprememba mogoča. To dosežejo s pomočjo medijev, ki jih privabijo z nasiljem. Mediji velikokrat predstavijo le najbolj spektakularne dogodke, saj medijski prostor deluje po principu iskanja škandalov. Spektakularni dogodki pa v veliki meri zameglijo celotnost zgodbe (Tepina, 2010).
Ključne besede: radikalizacija, terorizem, policijska dejavnost, mediji, medijsko poročanje, magistrska dela
Objavljeno: 16.03.2020; Ogledov: 339; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (912,92 KB)

9.
Zbornik povzetkov
2019, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Spreminjajoče se politično-varnostno okolje prinaša vedno nove izzive zagotavljanju varnosti sodobne družbe, kar odražajo tudi prispevki 20. konference Dnevi varstvoslovja, ki prinašajo strokovni in znanstve-ni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz in povzetki prispevkov štirinajstih tematskih sekcij o problematiki ponarejenih zdra-vil, policijski dejavnosti v ruralnem okolju, pluralizaciji policijske dejavnosti, različnih oblikah nasilja in njegovih posledicah za žrtve, kaznivih dejanjih, preprečevanju in prepoznavanju radikalizacije, temeljnih pravicah v policijskih postopkih, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, kriminalistični in varstvo-slovni terminologiji, vprašanjih in izzivih na področju kriminalistike in kriminologije, policijskem mana-gementu ter etiki in integriteti v policiji, informacijski varnosti, varnosti socialnih omrežij, detektivski dejavnosti, izvajanju kazenskih sankcij in alternativnih kaznih, sodobnih tehnologijah pri zagotavljanju varnosti, varstvu osebnih podatkov in drugih aktualnih varnostnih izzivih sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v lokalnih skupnostih, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija, radikalizacija, detektivska dejavnost, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 470; Prenosov: 340
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Pristopi obveščevalnih služb pri odkrivanju radikalizacije
Jernej Novak, 2019, diplomsko delo

Opis: Radikalizacija je nejasno opredeljena skozi varnostne, družboslovne in pravne znanosti. Je vseprisoten pojav, ki potencialno ogroža družbeno-pravni red. Zaradi njenih posledic je prevencija le-te smiselna za ohranjanje suverenosti varnih držav. Obveščevalne službe so zaradi tajnosti, analitičnih kapacitet, operativnih zmožnosti in posebnih metod dela, zelo primeren instrument v boju proti radikalizaciji. Kljub temu je Slovenska obveščevalno-varnostna agencija še vedno močno omejena pri obravnavi radikalizacije, kajti zakonsko jo veže element tujine, ki omejuje delo na področju notranje varnosti. Zaradi izkušenj iz časov, ko je bila v Sloveniji totalitarna državna ureditev in je delovala politična policija, ima razprava o delu obveščevalnih služb na notranjepolitičnem področju že vnaprej negativno konotacijo. Toda, če želimo ohranjanti blaginjo, mir in varnost, je neizvajanje preventivnih varnostnih programov izpuščena priložnost za preprečitev padca varnostnih standardov, porasta družbenih trenj in ne nazadnje tudi človeških žrtev.
Ključne besede: diplomske naloge, radikalizacija, obveščevalno-varnostne službe, prevencija
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 401; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici