| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Skrb za govorno kulturo na Radiu Maxi : diplomsko delo
Nina Gaberc, 2019, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je raziskati, kakšna je skrb za govorno kulturo na Radiu Maxi. Predvsem nas je zanimalo, kakšen pomen ima govorno izobraževanje za govorce in poslušalce, kako pogosto in kje se govorci izobražujejo. Na začetku smo predstavili pomen radia, zakonodajne in pravne okvire radia in kakšna je razlika med komercialnimi in nacionalnimi radijskimi postajami. Vsak radio ima določen format, shemo in načrt, kar tudi podrobneje predstavimo. Del radia so tudi novinarske zvrsti in žanri. Posebno poglavje je namenjeno slovenskemu jeziku, socialnim in funkcijskim zvrstem jezika. Znotraj tega je poudarek na prikazu govoru in izobraževanju govorcev. Predstavimo tudi različne institucije, ki omogočajo govorno izobraževanje, ter spletne priročnike, ki v digitalni obliki omogočajo hitrejše in lažje iskanje besed ter besednih zvez. V zadnjem sklopu predstavimo Radio Maxi in njegovo delovanje, ter rezultate vprašalnika o izobraževanju. S pomočjo rezultatov vprašalnika lahko radijski voditelji najdejo odgovore, kje se izobraževati in na kakšen način. S ponujenimi jezikovnimi priročniki lahko ponudimo novinarjem, napovedovalcem in drugim govorcem na radiu različne možnosti iskanja ustreznega besedja.
Ključne besede: izobraževanje govorcev, radijski govor, pravorečni priročniki, knjižna norma, socialne zvrsti
Objavljeno v DKUM: 13.11.2019; Ogledov: 1130; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

2.
Primerjalna analiza osebnosti slovenskega radia
Nuša Osojnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti, do katere mere je nedosledna raba slovenskega knjižnega jezika radijskih osebnosti za uporabnika kot prejemnika informacij še dopustna, da ne zmoti njegove pozornosti. Da bi to dosegli, si bomo pomagali z analizo, ki jo je leta 2010 postavila Lengar Verhovnikova. Ker nas zanima, kakšen vpliv ima raba slovenskega knjižnega jezika na poslušalca, bomo analizirali šest govorov iz različnih časovnih obdobij. Analizirali bomo različne naglase, poudarke, hitrost govora in premore. Predvidevamo, da radijski govorniki na lokalnih radijskih postajah ne uporabljajo popolnoma pravilnega knjižnega jezika, zato smo z anketo prišli do ugotovitev, da manjše napake pri govoru za poslušalce niso moteče in ne vplivajo na poslušalčevo zbranost in razumevanje. Predvidevamo, da je na komercialnih radijskih postajah (npr. Radio Center, Radio 1) uporaba neknjižnega jezika bolj sprejemljiva kot na javnih radijskih postajah (npr. radiotelevizija Slovenija).
Ključne besede: radio, radijski govor, osebnosti slovenskega radia, primerjalna analiza
Objavljeno v DKUM: 08.11.2018; Ogledov: 1231; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

3.
Primerjalna govorna in vsebinska analiza moderatorjev radijskega programa
Sara Kelenc, 2018, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je primerjalna analiza govornega in vsebinskega nastopa dveh radijskih moderatorjev (Dejana Vedlina in Denisa Avdića), ki sta zaposlena na komercialnih radijskih postajah (Radiu City in Radiu 1). Radio 1 je najbolj poslušan komercialni radio v Sloveniji, v Mariboru pa je na vrhu poslušanosti radijskih postaj Radio City. Analiza obeh radijskih moderatorjev zajema retoriko, predvsem sredstva prepričevanja, in posamezne značilnosti nastopa, govora in jezika. Na podlagi posnetkov jutranjega programa obeh radijskih postaj je bila opravljena vsebinska in govorna analiza, ki je v ospredje postavila razlike in podobnosti med obema radijskima moderatorjema. Radijska moderatorja imata nekaj skupnih točk, in sicer uporabljata retorična sredstva prepričevanja, humor in določene diskurzne označevalce. Glavni razliki sta jezik, uporabljata namreč različni mestni govorici, in vključevanje neprimernih besed. Pri pripravi programa imata radijska moderatorja različne omejitve, med katerimi najbolj izstopata ciljna skupina poslušalcev in vrsta radijske postaje, pri kateri sta zaposlena. Rezultati analize so lahko uporabni kot vodilo radijskim moderatorjem in radijskim postajam pri pripravi programa, saj so poudarjeni elementi, ki so pomembni za učinkovitejšo komunikacijo med poslušalci in moderatorji.
Ključne besede: radijski moderator, komercialna radijska postaja, retorika, radijski govor
Objavljeno v DKUM: 08.11.2018; Ogledov: 1493; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (647,20 KB)

4.
Komunikacijska dinamika v radijskem povezovanju (na primeru lokalne radijske postaje)
David Voh, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem analiziral govor na lokalni radijski postaji Radio Rogla na temelju razčlembe govora posameznega radijskega povezovalca t. i. jutranjega programa. Izhajal sem od zamišljenega želenega govora, pri katerem sem izpostavil določene govorne značilnosti: dolžino povedi, izbor besed, jezikovne napake in retorične figure. Del naloge sem namenil tudi tekočnosti govora, ki se definira s stopnjo lahkosti govornega načrtovanja in izpeljave. V spontanem govoru se določena stopnja negladkosti sprejema kot naravna, če je usklajena z naravnimi mehanizmi za obdelavo govornih sporočil poslušalca. Kritičen pregled pripomore k poglobljenemu uvidu v komunikacijsko dinamiko in govorne značilnosti, prevladujoče v radijski komunikacijski praksi. Analiza je pokazala, da radijski povezovalci, kar zadeva govorno pravilnost, ne dosegajo zastavljene želenosti lastnega govora.
Ključne besede: radijski govor, retorična zasnova, tekočnost govora, členitev s premori, komunikacijska dinamika, radijsko povezovanje.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2010; Ogledov: 2029; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (614,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.57 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici