SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POVEZAVA MED KAKOVOSTJO PROCESA ODLOČANJA MANAGERJEV TER USPEŠNOSTJO PODJETIJ V SLOVENIJI
Damjan Grušovnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Managerji sprejemajo odločitve, da zagotavljajo kratkoročno in dolgoročno uspešno poslovanje svojih podjetij na različnih trgih. Na uspešnost pomembnih in nerutinskih odločitev vpliva kakovost procesa odločanja. To magistrsko delo preučuje povezave med kakovostjo procesa odločanja vodilnih managerjev ter uspešnostjo njihovih podjetij, ki spadajo med 500 največjih v Sloveniji po prihodkih od prodaje. Uporabljen model kakovosti procesa odločanja vsebuje naslednje dimenzije: racionalnost procesa, črpanje informacij, vložen trud ter odprto obzorje. Vsaka od dimenzij vsebuje svoj nabor dejavnikov, ki vplivajo na kakovost procesa odločanja. Izbrana kazalca uspešnosti podjetij sta letna rast dodane vrednosti na zaposlenega ter delež prihodkov od prodaje, ustvarjenih na tujih trgih. Vse več raziskovalcev se pomika od kakovosti odločitve, ki se večinoma meri v denarju oz. s finančnimi kazalniki, h kakovosti procesa odločanja, ki vsebuje tudi mehke vložke in rezultate. Proces odločanja se ne konča s sprejetjem kakovostne odločitve, ampak sledita izvedba in nadzor, ki sta enako pomembni kot vsi predhodni koraki. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in analitičnega dela. V teoretičnem delu smo preučili aktualne poglede vodilnih avtorjev na področju managerjevega odločanja, kakovosti procesa odločanja in kakovosti odločitev. Predstavili smo dejavnike, ki jih vsebujejo dimenzije kakovosti procesa odločanja, ter poskušali najti uspešne praktične primere ter odmevne raziskave vodilnih avtorjev. V analitičnem delu smo naredili statistične analize podatkov na osnovi podatkov, ki smo jih pridobili pri izvedbi ankete med vodilnimi managerji v Sloveniji. Ugotovili smo, da ni statistično značilne povezave med kakovostjo procesa odločanja managerjev in rastjo dodane vrednosti na zaposlenega v podjetju. Prav tako ni povezave med kakovostjo procesa odločanja managerjev in usmerjenostjo podjetja na tuje trge. Managerji z nadpovprečno kakovostjo procesa odločanja v primerjavi s podpovprečnimi tudi ne delajo v podjetjih, ki imajo v povprečju večjo rast dodane vrednosti na zaposlenega ali večjo naravnanost na tuje trge. V Sloveniji imajo podjetja, katerih managerji izkazujejo nadpovprečno odprto obzorje pri kakovosti procesa odločanja, v povprečju večjo naravnanost na tuje trge kot podjetja, v katerih managerji izkazujejo podpovprečno odprto obzorje. Pri podjetjih v Sloveniji obstaja statistično značilna nizka/šibka povezava med vloženim trudom pri kakovosti procesa odločanja in deležem prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih. Podjetja v Sloveniji, usmerjena na tuje trge, kjer managerji izkazujejo nadpovprečno vložen trud pri kakovosti procesa odločanja, imajo v povprečju večji obseg zaposlenih kot podjetja, v katerih managerji izkazujejo podpovprečno vložen trud. V preučevani množici vodilnih managerjev v Sloveniji nismo uspeli dokazati povezave med kakovostjo procesa odločanja in izbranimi kazalniki uspešnosti podjetja. Na podlagi rezultatov ne moremo sklepati, da kakovost procesa odločanja ni povezana z uspešnostjo podjetja, saj obstaja množica drugih finančnih kazalnikov uspešnosti, njihove stopnje rasti ter mehki kazalniki uspešnosti, ki so težje izmerljivi.
Ključne besede: kakovost procesa odločanja, kakovost odločitev, analiza problema, kriteriji odločanja, racionalnost, motiviranost, participacija, intuicija, črpanje informacij, managerjev trud, kreativnost in inovativnost, deležniki podjetja, uspešnost podjetja
Objavljeno: 21.01.2016; Ogledov: 600; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

3.
Reprezentacija racionalizacije, birokratizacije in ideje železne kletke M. Webra v delu "1984" G. Orwella
Špela Dolajš, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali Webrove osrednje koncepte – racionalizacijo, birokratizacijo in idejo železne kletke – ter odraz slednjih v Orwellovi antiutopiji 1984. Z uporabo primerjave in kritične ter interpretativne diskurzivne analize so bili koncepti reprezentirani skozi dekompozicijo družbenega življenja na področje prava, politike, ekonomije, religije ter sfero emocij in erotike. Pomenski vrh magistrske naloge predstavlja »železna kletka«, po Webru posledica in končni izraz preveč racionalizirane in zbirokratizirane družbe. Birokratizacija kot pretvornik družbenega delovanja v racionalno organizirano ter racionalizacija kot posvajanje sheme pravil birokratske organizacije se, ob umanjkanju raznolikih interesnih konfliktnih napetosti, ultimativno izrazita v železni kletki. Slednja eksistira in odreja življenje Orwellove antiutopične oceanijske družbe. Znotraj te so s strani celote različnih individuumov, razredov in institucij vidni vsi tipi subjektivne in objektivne racionalnosti, skozi analizo pa je bil ugotovljen tudi ključen pomen etične materialne racionalnosti. Poleg tega pa se pomen racionalnosti izkaže kot aktivna svetovna nadvlada ter kot preračunljivost oz. ustrezna kalkulacija sredstev, ki vodijo do cilja. Čeprav delo zajema tudi pomen racionalnosti v smislu predvidljivosti in sistematične ureditve, le-ti ne temeljita na zapisanih pravilih. Gre za družbo, ki se je racionalizirala skladno z enim in enotnim ciljem oblasti, kateremu je podrejeno celotno družbeno delovanje, in ki je, gledano z drugačnih pozicij, iracionalno. Represalijska eliminacija navzkrižnih interesnih konfliktov in s tem razvojne ustvarjalnosti, poleg tega pa tudi onemogočen vznik novih karizmatičnih prerokov, vladajočim omogoča večno oblast v okamenelem svetu ter konec procesa racionalizacije, obenem pa predstavlja stičišče Webrove in Orwellove pesimistične slike potencialne prihodnosti družbe.
Ključne besede: Max Weber, 1984, racionalnost, racionalizacija, birokratizacija, železna kletka
Objavljeno: 08.05.2017; Ogledov: 516; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
Racionalnost in čustva - problem odločanja
Tina Peruš, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo odnos med čustvi in razumom na primeru odločanja. Zgodovinsko gledano je bil odnos med čustvi in razumom vedno aktualna filozofska tema, o čemer priča krajši zgodovinski prikaz pomembnejših idej. Obravnavamo teorije čustev ter opredelimo pojma racionalnost in odločanje. Pokazati želimo, da sta racionalnost in čustvovanje med seboj povezana in prepletena procesa in pri odločanju oba igrata pomembno vlogo – ločevanje na razcepljena pola je tako neupravičeno in prenagljeno. Teorije dvojnega procesiranja govorijo o analitičnem in intuitivnem procesu sklepanja, ki se po svojih značilnostih razlikujeta, med seboj pa se dopolnjujeta, saj so prednosti enega šibke točke drugega. Tako sta v svojih lastnostih komplementarna, saj različne lastnosti obeh sistemov prispevajo k optimalnemu delovanju človeka. Čustva imajo pomembno vlogo pri intuitivnem sklepanju in s tem zavzemajo pomembno mesto v procesu odločanja. Teoretične ugotovitve o povezanosti čustev in razuma podkrepimo z izsledki nevroznanstvenih raziskav. Trdimo, da so čustva zapleten biološki sistem, ki lahko pripravi podlago za podrobnejšo kognitivno oceno. Čustvene pojave opredelimo s teorijo Antonia Damasia in dokazujemo, da imajo čustva pri presojanju v moralnih dilemah hevristično funkcijo. Hevristika je mentalni mehanizem, ki nas brez zavestnega napora vodi do rešitve problema; deluje s pomočjo zamenjave, saj namesto na kompleksen problem hevristika ponudi odgovor na manj zapleten problem. Čustva nosijo pomembne epistemske informacije o vrednostih in to lahko v veliko primerih storijo razmeroma točno. Toda primeri, v katerih je čustveni odziv povsem neupravičen ali neprimeren, dokazujejo, da čustva kot nosilci vrednostnih lastnosti ne bi smela imeti večvredne vloge pri moralnem presojanju. To pomeni, da čeprav prinašajo edinstvene informacije o vrednostih, čustva niso avtomatično najvišja instanca, ko se sprašujemo o tem, ali lahko upravičijo sodbo v moralnih dilemah.
Ključne besede: Čustva, racionalnost, odločanje, hevristika, moralno presojanje
Objavljeno: 15.10.2018; Ogledov: 83; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (719,57 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici